| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Standardi usposobljenosti kriminalističnega tehnika
Janez Golja, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, forenzični dokazi, izvedenska mnenja, izvedenci, usposobljenost, znanje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (147,70 KB)

2.
3.
Notranja revizija izvedenskih mnenj IK Maribor
Tatjana Hohnec, 2022, magistrsko delo

Opis: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju. Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen. Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja. Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje. Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje. V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020).
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

4.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Različna forenzična mnenja - razlogi in posledice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Berčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Forenzična mnenja se nemalokrat razlikujejo med seboj. Gotovo bi lahko celo rekli, da kolikor je izvedencev, toliko je različnih mnenj. Te razlike so lahko takšne z malo odstopanja ali pa popolnoma nasprotujočih in kontradiktornih, divergentnih mnenj. Na takšne težave niso imuna nobena izvedenska mnenja, saj se razlike med njimi pojavljajo, če gre za strokovnjake, zaposlene v isti službi, zaposlene v isti državi ali pa neznancev, zaposlenih v različnih državah. Razlike med mnenji so verjetno pogostejše in jih je bolj logično pričakovati, če zadevo v pregled pošljemo izvedencem v različne države. Pa vendar si nasprotujejo tudi mnenja strokovnjakov iste stroke v isti državi, kar se zdravemu razumu z veliko verjetnostjo ne zdi najbolj logično. Toda kaj povzroča razlike v mnenjih? Ali gre za razlike pri izobraževanju in usposabljanju »forenzikov«? Ali so razlog različne metode preiskovanja sledi? Morda so krivi različni sistemi prepričanj, ki veljajo v določeni državi ali na določenem območju? Ali gre za vpliv pristranskosti zaradi primerov, ki so jih v svoji karieri »forenziki« že obravnavali? Ima pri tem morda vmes prste intuicija? Morda osebnost, personalna prepričanja in vrednote ključno prispevanju h končni odločitvi za podano mnenje? Naša naloga je ugotoviti, zakaj do razlik v izvedenskih mnenjih sploh prihaja ter kakšne so njihove posledice. Prizadevali si bomo odkriti, kje obstajajo tiste ključne pomanjkljivosti, ki prispevajo k tem razlikam.
Ključne besede: forenzika, forenzični strokovnjaki, izvedenska mnenja, ENFSI smernice, standardi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2018; Ogledov: 1243; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (925,80 KB)

6.
Korupcija in sodno izvedenstvo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mateja Lepoša, 2017, diplomsko delo

Opis: Korupcija predstavlja grožnjo na slehernem področju, kjer se pojavi. Obstaja že od nekdaj, njen pomen pa se skozi zgodovino spreminja. Posebej zaskrbljujoče je, ko se pojavi na področjih, ki se proti njej borijo, na primer policija in sodišče. V takih institucijah korupcija izpodbija temelje, ki so zapisani v zakonodaji, pravilnikih, načrtih in podobno. Ker pri koruptivnih dejanjih nimamo klasične žrtve, jo je zelo težko odkrivati. Ob koruptivnem dejanju imata tako dajalec podkupnine kot prejemnik oziroma storilec korist. O njej, razen ob prijavah, ki potem postanejo predmet raziskovanja in nadzorovanja, javnost ne izve ničesar. V primeru prijave, akterji, ki so vpleteni v dejanje, poskrbijo, da se o kaznivem dejanju čim manj izve. Ključni element pri tem predstavljajo mediji. Kar je o korupciji znanega, objavijo novinarji, ki spremljajo sojenja in tekom celotne preiskave zbirajo informacije o primerih. Sodno izvedenstvo je del kazenskega postopka, kjer lahko pride do koruptivnih dejanj. Sodni izvedenec je strokovnjak na določenem področju, ima primerno znanje in pristojnost oziroma dolžnost, da sodišču pri določenih primerih pomaga. Prav zaradi svoje vloge, ki je v določenih primerih ključnega pomena, saj sodniki svojo razsodbo ali končno sodbo oprejo na izvedenčevo mnenje, lahko stranka, ki je v postopku premožnejša, izbere lažjo pot do »zmage« na sodišču. Slovenski sodni sistem ne vodi evidence, kjer bi sodišče pred izbiro izvedenca lahko preverilo, kolikokrat je izvedenec mnenje podal in kakšno vlogo je mnenje imelo na končni izid. Sodniki najpogosteje izberejo izvedenca, s katerimi imajo izkušnje iz prejšnjih primerov. V Sloveniji so mediji za javnost ključnega pomena pri poročanju o korupciji, saj so njihovi članki objavljeni v časopisih, na spletu in podobno. Prav tako veliko javno dostopnih informacij najdemo na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.
Ključne besede: kazniva dejanja, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, sodni izvedenci, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1399; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (808,70 KB)

7.
Problem ekonomsko-finančnega izvedenstva v kazenskem postopku : (študija primera)
David Jereb, 2015, diplomsko delo

Opis: Izvedensko mnenje je že nekaj stoletij uveljavljeno dokazno sredstvo v kazenskem in civilnem procesu, še posebej pa se njegova vloga in pomen povečujeta v zadnjem času zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike. Izvedensko mnenje je izrednega pomena predvsem zaradi strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in večje objektivnosti ter zanesljivosti odgovorov o pravno relevantnih dejstvih. Izvedenstvo je procesno dejanje, ki ga zakon ureja kot posebno preiskovalno dejanje, s katerim se dobi poseben dokaz v materialnem smislu, to je izpovedba izvedenca (izvid ali mnenje). Poznamo veliko vrst izvedenskih mnenj, skoraj toliko, kolikor je različnih strokovnih področij. Predvsem po letu 2000 se vedno bolj uporablja izvedensko mnenje ekonomsko-finančne stroke zaradi naraščanja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Zaradi težavnosti kaznivih dejanj v gospodarstvu sodnik ne more pravično presoditi o krivdi obdolženega, zato sodnemu izvedencu ekonomsko-finančne stroke odredi, katera vprašanja in neznanke naj razloži za lažje dojemanje in razumevanje zadeve. Velikokrat so sodni izvedenci strokovnjaki z računovodskega področja, ki so zadolženi za pregled računovodskih izkazov, ugotavljanje stanja na transakcijskih računih gospodarskih družb, ugotavljanje višine neupravičeno pridobljenih sredstev in podobno v primerih prevar, preslepitev, poneverb in ostalih oblikah gospodarskega kriminala. Skupaj z razvojem tehnologije in znanosti obenem napreduje tudi gospodarska kriminaliteta, saj storilci z novejšo tehnologijo in novimi spoznanji stroke iščejo nove metode ter načine izvrševanja kaznivih dejanj, najpogosteje v želji po velikem dobičku in ugledu v družbi. Pred raziskovanjem smo postavili tri hipoteze in ugotovili, da je mnenje sodnega izvedenca poglaviten dokaz, na katerega se opira odločitev sodišča, zato smo hipotezo 1 potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo 2, kjer smo predpostavljali, da sta strokovnost in integriteta izvedenca na najvišji ravni. Hipotezo 3, kjer smo ugotavljali, ali sta forenzično računovodstvo in revizorstvo ključni orodji pri preverjanju in dokazovanju nepravilnosti v gospodarskih družbah, smo ovrgli, saj je preiskovanje kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji v pristojnosti policije.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kazenski postopek, dokazi, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, forenzično računovodstvo, revizije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1698; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (579,28 KB)

8.
Objektivizacija poškodb in posledic v strokovnih medicinskih mnenjih
Miran Vrabl, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Background Only unequivocal evidence confirming the total extent of injury. Biomechanical analysis, objectifications of permanent consequences after injury and objectification, whether such injuries influence life activities ofan injured person, should be the basics for preparation of expert medical opinion. To make a necessary distinction from the previous injuries or illnesses that might have influence on current health state of a patient and its treatment, analysis of all medical records of a certain injured person is needed. Therefore this are inevitable steps in preparation of an expert medical opinion. In cases when medical opinion should explain disability of a patient as a consequence of a certain contractual relationship, the contrctct should be taken into consideration when such opinions is prepared. Methods 500opinions have been retrospectively analysed, selected at random out of 3452 opinions, submitted in claims for damages at Zavarovalnica Maribor, d. d.,in the period from January 2001 until January 2006. Thirteen typical data have been analysed and evaluated on the basis of objective evidences. Results On the basis of analyses it hots been established that there is a great difference between principles of objectification and the data in analysed opinions. It has been noticed the most obvious deviation in biomechanical analysis (95%), in records of decreased life activities (90%), in all medical records of an injured person (65%) and in objectification of permanent consequences after injuries (55%). Conclusions As results of analysis demonstrate, there are significant differences in preparations of expert and medical opinions in Slovenia, particularly when basic principles are analysed that need to be considered when writing such opinions. (Abstract truncated at 2000 characters)
Ključne besede: poškodbe, sodno medicinska izvedenska mnenja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 828; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajko Mijatovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Nasilje se izvršuje nad drugo nemočno osebo. Je pereč in pogost pojav v današnji družbi. Pojavlja se v vseh družbenih slojih in okoljih. Nikjer ni dopustno in zanj ni opravičila. Obstajajo različne vrste nasilja, vse prepoznamo po nasilnem odnosu do nekoga z uporabo sile. Nobena oblika ni zaželena. Nasilje se pogosto pojavlja v družinskih in partnerskih odnosih. Pri tem je potrebno vedeti, da so v kar 90 % žrtve nasilja ženske. Prav tako je veliko nasilja tudi nad otroki. Če je v igri še alkohol, so napadi nasilja toliko bolj močni in posledice bolj vidne. Otroci in ženske predstavljajo šibko skupino, ki se težje brani, in so zato tudi pogosteje žrtve nasilja. Telesne poškodbe so vidne posledice na ljudeh in njihova povzročitev pomeni kaznivo dejanje. Poznamo lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe. Lahkih telesnih poškodb je največ, a jih je pogosto težko dokazati, saj je pri povzročitvi le-teh prisotna velika subjektivnost. Pri razjasnitvi tega pomaga zdravniška ocena poškodbe. V domači praksi pride do hudih telesnih poškodb pri pretepih, izsiljevanjih, raznih oblikah družinskega nasilja, kjer so pogosto žrtve ženske in otroci. Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami, se v slovenski praksi opravlja podobno kot preiskave ropov na osebe in preiskovanje posilstev. Pri kaznivem dejanju pride do stika med storilcem in žrtvijo, zato prijava pogosto naredi oškodovanec. Preiskovanje se po prijavi nadaljuje z iskanjem kraja dejanja in njegovim temeljitim ogledom, ki poda prvo sliko o tem, kaj bi se naj zgodilo. Nato sledi zbiranje obvestil od oškodovanca, iskanje morebitnih prič in očividcev, uporaba raznih evidenc in drugih primernih ukrepov. Zelo pomemben del preiskovanja pa predstavlja napotitev na izvedenski pregled telesnih poškodb. Sodni izvedenec na podlagi pregleda pove, za kakšno poškodbo gre, uporabljeno sredstvo, položaj žrtve in storilca ob pridobitvi telesne poškodbe. Ima pomembno vlogo pri opredelitvi kaznivega dejanja, ki ima za posledico telesno poškodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, storilci, telesne poškodbe, preiskovanje, dokazi, forenzika, sodni izvedenci, izvedenska mnenja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.05.2013; Ogledov: 1962; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

10.
Dokazna vrednost izvedenskih mnenj na primeru Kamenik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marjana Jugovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so zajeta osnovna spoznanja s področja dokazovanja, izvedenstva, povezana z izvedenstvom za preiskavo sledi obuval, in pomembnost izvedenskih mnenj za sam kazenski postopek. Sojenja brez pritegnitve izvedenca v dokazni postopek si danes niti ne moremo več predstavljati, saj z izvedenstvom vstopajo v kazenski postopek vedno bolj natančni znanstveni načini ugotavljanja dejstev, pomembni za učinkovito reševanje kazenskih zadev. Rezultat izvedenstva je izvedensko mnenje, ki daje strokoven odgovor na zastavljeno vprašanje, in je dokaz kot vsak drug dokaz. V izvedenskem mnenju izvedenec opredeli ali so obuvala, ki so bila zasežena osebi, povzročila preiskovano sled, oz. kolikšna je verjetnost, da so ravno zasežena obuvala povzročila preiskovano sled. Njegov pomen ni samo v strokovnosti, ampak tudi v večji objektivnosti in s tem zanesljivosti odgovorov o pravno relavantnih dejstvih. Kljub vsemu pa je dokazna vrednost izvedenskih mnenj podvržena načelu proste presoje dokazov, saj sodišče ni vezano na ugotovitve izvedenskega mnenja. Izvedenska mnenja so v primeru Kamenik pomembno vplivala na potek sojenja. Poglavitni dokaz v primeru štirikratnega umora v Tekačevem je sled obuvala, zaradi katere je med petimi, tako domačimi kot tujimi izvedenci, prišlo do velikih razhajanj, in posledično še danes obstaja dvom o Kameniku kot storilcu kaznivega dejanja umora.
Ključne besede: dokazi, dokazna sredstva, dokazovanje, izvedenstvo, izvedenska mnenja, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 1977; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (785,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici