| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 122
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobni management obvladovanja ikt infrastrukture
Špela Rozman Dolinar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo informacijsko komunikacijsko tehnološke (v nadaljevanju: IKT) infrastrukture elektro distribucijskega podjetja, njeno prenovo in optimizacijo njenega upravljanja. IKT infrastruktura v organizaciji predstavlja nenehno spremenljiv sistem za podporo delovnim procesom, zahtevanih funkcionalnosti in zadovoljive zmogljivosti. V uvodu je predstavljena sama organizacija, njeno okolje in proces obvladovanja IKT infrastrukture ter ugotovljene težave upravljanja IKT infrastrukture. V nadaljevanju sledi opis predloga konkretne prenove IKT infrastrukture, opis novih metod uporabe za odpravo težav in pomanjkljivosti. Dejstvo je, da je opisano znanje mogoče uporabiti pri prenovi IKT infrastrukture katerekoli organizacije, saj učinki in pridobitve z izvedeno prenovo prinašajo nižje stroške in porabljene kapacitete virov.
Ključne besede: IKT infrastruktura, strežniške storitve, replikacija strežniških storitev, upravljavsko orodje, zunanje izvajanje IKT storitev
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja : magistrsko delo
Ana Lampret, 2023, magistrsko delo

Opis: Vzgojno-izobraževalne institucije v zadnjih letih beležijo velik porast etnične raznovrstnosti oddelčnih skupnosti. Eden izmed glavnih trendov raziskav s področja naraščajoče etnične raznovrstnosti oddelkov je preučevanje le-teh v povezavi z medvrstniškim nasiljem. Namen pričujočega dela je bil raziskati odnos med z etnično pripadnostjo povezanimi spremenljivkami na ravni učenca in oddelka (tj. etnični status, zaznana različnost tuje etnične skupine, etnična raznovrstnost oddelka) in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja) ter ob tem preveriti interakcijske učinke omenjenih spremenljivk z drugimi individualnimi (tj. socialni cilji, učna zavzetost, zaznana opora vrstnikov) in kontekstualnimi dejavniki (tj. moralna nezavzetost oddelka) na vključenost v medvrstniško nasilje. 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov etnične večine) je v prvem delu raziskave rešilo baterijo vprašalnikov, ki je obsegala Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), Vprašalnik moralne nezavzetosti, Vprašalnik socialnih ciljev, Lestvico zaznane opore vrstnikov in Lestvico učne zavzetosti. 253 udeležencev (88,1 % pripadnikov etnične večine) je v drugem delu raziskave rešilo Vprašalnik zaznane različnosti tujih etničnih skupin. Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali, da predstavlja etnična raznovrstnost oddelka pozitiven napovednik izvajanja medvrstniškega nasilja, kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etničnega statusa učenca in etnične raznovrstnosti oddelka na izvajanje medvrstniškega nasilja ter interakcijska učinka etnične raznovrstnosti oddelka in moralne nezavzetosti oddelka na vključenost v medvrstniško nasilje. Na vzorcu učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, pa se je kot statistično značilen pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti oddelka in zaznane opore vrstnikov. Pričujoča raziskava je ena izmed prvih, ki omenjene spremenljivke preučuje na velikem in reprezentativnem vzorcu ter z vključevanjem številnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov upošteva empirično potrjeno kompleksnost odnosov med spremenljivkami. Ugotovitve pričujoče študije podajajo praktične napotke za zmanjševanje vključenosti učencev v medvrstniško nasilje znotraj etnično heterogenih oddelkov ter zmanjševanje viktimizacije učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, znotraj etnično homogenih oddelkov.
Ključne besede: etnična raznovrstnost oddelka, izvajanje medvrstniškega nasilja, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Vpeljava preventivnih meritev vibracij z napravo SKF Quickcollect in sistem za stalni nadzor na kritičnih točkah papirnega stroja : magistrsko delo
Žan Pavić, 2023, magistrsko delo

Opis: Preventivno vzdrževanje strojev in izvajanje meritev vibracij sta v proizvodnem procesu zelo pomembna dejavnika, saj redno vzdrževanje in pravočasno odkritje napak lahko pomembno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja ter znižanje stroškov vzdrževanja. S pravočasnimi ukrepi tako povečujemo razpoložljivost stroja, zmogljivost in kakovost. V magistrskem delu sem v ta namen predstavil osnove merjenja in vrednotenja vibracij v industriji, s katerim lahko ugotavljamo številne nepravilnosti, ki se pojavijo tekom obratovanja (ali pa tudi mirovanja) stroja ali naprave. Na papirnem stroju smo v praksi uvedli tedensko izvajanje meritev vibracij na kritičnih napravah novega papirnega stroja, na podlagi katerih bo lahko podjetje v bodoče spremljalo in tudi analiziralo izmerjene vrednosti ter tako tudi bolje in ustrezno planiralo preventivno aktivnost. Z namenom hitrejšega izvajanja smo izdelali QR kode, v katerih se nahajajo podatki o vgrajenih ležajih, alarmnih vrednostih ter hitrosti obratovanja naprave. Izvedli smo primerjavo stroškov med uvedbo stalnega nadzora vibracij ter izvajanja meritev s strani zunanjega izvajalca ter podjetju predstavili glavne prednosti in slabosti obeh načinov. Z rednim izvajanjem meritev lahko pomembno zmanjšamo nenačrtovane izpade proizvodnje, povečamo varnost in učinkovitost delovanja stroja.
Ključne besede: preventivno vzdrževanje, izvajanje meritev vibracij, papirni stroj, zastoji
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,83 MB)

4.
Načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcu : diplomsko delo
Eva Slemenšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na obravnavo določene tematike in njenih definicij. Zajeli smo poglavja o plesni vzgoji, metode in oblike dela, definirali smo plesno dramatizacijo in njen vpliv na otroka, načrtovanje in izvajanje le-te v vrtcih, ob tem opisali tudi metodični postopek, ustvarjalni proces in scensko uprizoritev. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcih. Pri tem nas je zanimalo, kako pogosto se oblike plesne dramatizacije v vrtcih načrtujejo in izvajajo, na kakšen način jih vzgojitelji načrtujejo, s kakšnimi težavami se ob tem spopadajo, na kaj pri izvajanju plesne dejavnosti dajejo poudarek, prav tako pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji ocenjujejo glede na lastno usposobljenost za pripravo plesne dramatizacije. V raziskavo smo vključili 113 vzgojiteljev predšolskih otrok. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, le-te pa nato obdelali s programom SPSS.
Ključne besede: plesna dramatizacija, načrtovanje, izvajanje, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (942,58 KB)

5.
Primerjava pooblastil in prisilnih sredstev vojaške policije, pravosodne policije in občinskega redarstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominika Jeromel, 2022, diplomsko delo

Opis: Vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo spadajo med represivne organe. Za uspešno opravljanje nalog imajo vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo določena pooblastila, v sklopu katerih imajo pravico do uporabe prisilnih sredstev. Prisilna sredstva morajo uporabiti v skladu z načeli, saj posežejo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Uporabiti morajo najmilejše prisilno sredstvo, kadar je to mogoče, prenehajo ga uporabljati takoj, ko prenehajo veljati razlogi za uporabo. Če je le mogoče, pred vsako uporabo prisilnega sredstva osebo opozorijo. V diplomski nalogi so predstavljena pooblastila in prisilna sredstva, ki jih lahko predstavljeni organi uporabljajo pri izvajanju nalog. Opisan je tudi potek, kako se predstavljeni organi usposabljajo za pridobitev poklica in pooblastil ter prisilnih sredstev. Vsak organ mora na vsake toliko let svoje zanje obnavljati in se izpopolnjevati. Pooblastila se lahko uporabljajo v primerih, ki jih določa zakon, in samo na način, ki ga določata zakon in ustrezen podzakonski akt. Vsako pooblastilo posega v določeno človekovo pravico ali svoboščino (Žaberl, 2009). Analizirali smo zakonodajo in drugo literaturo ter ugotovili, da imata pravosodna policija in vojaška policija enaka prisilna sredstva, medtem ko jih ima občinsko redarstvo bistveno manj, saj več oziroma hujših prisilnih sredstev ne potrebuje za nemoteno opravljanje svojega dela. Vsi organi morajo pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati načela za uporabo prisilnih sredstev, da ne pride do nezakonite – napačne uporabe prisilnih sredstev. Na koncu smo ugotovili, da imajo vsi trije organi ravno dovolj pooblastil za uporabo prisilnih sredstev.
Ključne besede: represivni organi, izvajanje nalog, pravosodna policija, občinsko redarstvo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (716,75 KB)

6.
Kriteriji izbire samostojnih podjetnikov pri izbiri računovodskega servisa
Jan Sedlanič, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetniška ideja je pomemben korak posameznika ob ustanovitvi svojega podjetja. Med pomembnimi odločitvami podjetnika je tudi odločitev o tem, kdo mu bo vodil poslovne knjige in poskrbel za pravočasno oddana računovodska poročila. Večina manjših podjetij, kamor štejemo tudi samostojne podjetnike, se odloči, da bodo tovrstne naloge zaupali računovodskemu servisu. Vseeno pa je pomembno, da vsako podjetje preuči samega sebe in oceni, ali bodo oblikovali svoje računovodstvo ali pa se bodo odločili za zunanje izvajanje računovodstva. Če se odločijo za slednje, pa se pojavi nov velik izziv, in sicer izbira najprimernejšega računovodskega servisa. V Sloveniji lahko računovodski servis odpre kdorkoli, kar pomeni, da morajo biti podjetniki še bolj pozorni, komu bodo zaupali vodenje poslovnih knjig. Podobno kot ocena o tem, ali se bo podjetje sploh odločilo za zunanje izvajanje dejavnosti računovodstva, pa je treba oceniti, kaj so najpomembnejši kriteriji pri izbiri računovodskega servisa. Ob tem marsikdo najprej pomisli na ceno storitve, ki je zagotovo zelo pomemben kriterij, zagotovo pa ga ne moremo kar imenovati za najpomembnejšega. Skozi pregled dosedanje literature na tem področju in navsezadnje tudi skozi anketni vprašalnik smo odkrili, da marsikomu cena storitev ni najpomembnejši kriterij, pač pa jih obstaja kar nekaj takšnih, ki so od cene veliko pomembnejši. V pisnem delu smo pregledali in predstavili različna področja računovodskih servisov. Ob tem smo nekaj pozornosti namenili epidemiji COVID-19 kot enemu večjih izzivov računovodskih servisov v zadnjem obdobju, prav tako pa tehnološkim spremembam in novim tehnologijam, ki so za računovodske servise izziv prihodnosti. Računovodski servisi so v zadnjem obdobju, v času zaprtja javnega življenja, bila velika opora samostojnim podjetnikom, sploh kar se tiče tolmačenja proti koronskih paketov in uveljavljanju podpore, ki jih je v teh težkih časih nudila vlada Republike Slovenije. Kot omenjeno, smo izpostavili nekaj novih tehnologij, ki bi v bližnji prihodnosti lahko precej spremenile naš vsakdan oziroma prisilile podjetja vseh velikosti, da prilagodijo svoje procese. Tehnološka pismenost je lahko že danes velika konkurenčna prednost, vse pa kaže na to, da v prihodnosti ne bo le konkurenčna prednost, ampak pogoj za obstanek.
Ključne besede: samostojni podjetnik, računovodski servis, zunanje izvajanje dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči : magistrsko delo
Špela Beranič, 2022, magistrsko delo

Opis: Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči povzroča največ težav v okviru presoje personalne pristojnosti razsodišč. Upoštevajoč člen 25 Konvencije ICSID, mora ena stranka predstavljati državo pogodbenico Konvencije ICSID, druga pa investitorja, katerega domača država je njena podpisnica. Nadalje se od investitorja dodatno zahteva pogoj nacionalnosti druge države. Pravne osebe so tako pasivno kot aktivno legitimirane pred ICSID razsodišči, državna podjetja pa so zaradi tesnih povezav z domačo državo podvržena kriterijem Broches testa. Slednji omogoča dostop do ICSID razsodišč državnim podjetjem, ki ne ravnajo kot zastopnik domače države in ne izvajajo javnih funkcij. Najbolj odmevna razlaga obeh vej testa poteka skladno s členom 5 in 8 ARSIWA. Vprašanje ravnanja državnega podjetja kot zastopnika države sovpada s členom 8 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja državi, kadar subjekt deluje po navodilih, z usmeritvami ali pod nadzorom države. Situacije, v katerih subjekt ravna po navodilih države, v praksi niso sporne, saj se pripiše ravnanje, ki ga je država dejansko zapovedala. Več težav povzroča ravnanje, opravljeno pod nadzorom države. Pri tem konkurirata dva testa, in sicer effective control test, razvit s strani Meddržavnega sodišča, in overall control test, razvit s strani Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Za overall control test zadostuje vpletenost države pri organiziranju, usklajevanju ali načrtovanju ravnanj, poleg financiranja, usposabljanja in opremljanja ali zagotavljanja podpore subjektu. Effective control test pa predstavlja strožji standard, saj brez dodatnih konkretnih dokazov zgoraj navedeno ne rezultira v pripisljivosti, razen če ima država možnost nadzora nad začetkom operacije, načinom njenega izvajanja in njenim koncem. Druga veja Broches testa sovpada s členom 5 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja subjekta, katerega nacionalno pravo njegove domače države pooblašča za izvajanje javnih funkcij. Za izpolnitev tega standarda se na prvem mestu zahteva formalni prenos pooblastila za izvajanje funkcij na določen subjekt. Kot drugo pa je pomembno vprašanje narave javnih funkcij. Temeljni kriterij razlikovanja javnih od nejavnih funkcij kot nepripisljiva opredeljuje dejanja gospodarske narave. Kot takšna so razsodišča spoznala svetovanje, zagotavljanje informacij podjetjem, računovodske storitve in nudenje tehnične pomoči. Kot izvajanje javnih funkcij pa je bilo spoznano izvajanje pooblastil, ki vključujejo uporabo prisile ali pravico do omejevanja oz. nadzora dejavnosti zasebnikov in izdajanje predpisov. Kljub morebitni izpolnitvi obeh opredeljenih pogojev je pripisljivost še zmeraj pogojena s predpostavko, da je pooblaščena funkcija dejansko bila izvršena v konkretnem primeru. Poleg tega je ICSID razsodišče v smoter člena 5 ARSIWA vključilo tudi ultra vires ravnanja, ki so predmet člena 7 ARSIWA. Pri oblikovanju Broches testa je bilo izrecno izpostavljeno, da se državna podjetja ne izključijo iz pojma nacionalnosti za potrebe Konvencije ICSID, zato se lahko pojavi dvom o uporabljivosti testa v postopkih, podvrženih ICSID AFR. Ta namreč nudi dostop do ICSID razsodišč, če materialna ali personalna pristojnost nista v celoti izpolnjeni. Možnost uporabe Broches testa izhaja iz člena 4(2) ICSID AFR, ki neposredno napoti na ostale pogoje personalne pristojnosti po členu 25 Konvencije ICSID. To stališče je podprto tudi z arbitražno in sodno prakso. Navsezadnje, čeprav ICSID arbitražne odločbe nimajo precedenčnega učinka, so razsodišča zavzela stališče, da lahko služijo kot usmeritev arbitrom pri sprejemanju odločitev.
Ključne besede: Konvencija ICSID, ICSID Additional Facility Rules, nacionalnost druge države, Broches test, zastopnik vlade, izvajanje javnih funkcij, člen 5 ARSIWA, člen 8 ARSIWA, effective control test, overall control test
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

8.
Dopustnost protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku : doktorska disertacija
Katja Drnovšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nacionalne, primerjalnopravne, nadnacionalne in čezmejne vidike problematike dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku, ki v Republiki Sloveniji še nima normativne rešitve. Ko so se sodišča v praksi vendarle srečala z vprašanjem uporabe protipravno pridobljenih dokazov, kar je še posebej neizogibno v digitalni dobi, zaznamovani s pospešenim razvojem tehnologije in pojavljanjem vedno širših možnosti pridobivanja dokazov, je Ustavno sodišče RS v odmevni odločbi št. Up-472/02-12 z dne 7. oktobra 2004 vzpostavilo temeljno pravilo za odločanje o dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic. Sodiščem je v takšnih primerih naložilo tehtanje pravic vseh vpletenih strank in uporabo načela sorazmernosti, na tej podlagi pa skrbno presojo o pravici, ki ji je v okoliščinah konkretnega primera treba dati prednost. Natančnejši kriteriji presoje in odgovori na morebitna druga vprašanja naj bi se vzpostavili skozi nadaljnji razvoj sodne prakse rednih sodišč. Analiza slovenske sodne prakse nasprotno vodi do ugotovitve, da so obrazložitve sodb, ki se nanašajo na dopustnost protipravno pridobljenih dokazov, še 15 let po izdaji odločbe Ustavnega sodišča dokaj arbitrarne, neskladne in nejasne, zaradi česar imajo pri poenotenju sodne prakse zgolj omejeno vlogo. Doktorska disertacija obravnava več perečih težav, med katerimi izstopajo vprašanje ustreznega pomena in vsebine pravice do dokaza kot elementa ustavnih procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS, primernost uveljavljenega metodološkega pristopa k tehtanju človekovih pravic ter izpeljava kriterijev presoje dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Sledi tudi razprava o vsebini in vlogi temeljnih načel v slovenskem pravdnem postopku s posebnim poudarkom na diskurzu o načelu materialne resnice ter implikacijah interakcije med temeljnimi načeli za ureditev dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Primerjalnopravni del zajema kritično ovrednotenje alternativnih pristopov k reševanju obravnavane problematike, ki so se razvili v zakonodaji, sodni praksi in pravni doktrini nemškega, avstrijskega, anglo-valižanskega in ameriškega pravnega reda, ter možnosti za njihovo aplikacijo v domači zakonodaji. Rezultati primerjalnopravne analize so pokazali, da se tudi tuje ureditve srečujejo s podobnimi težavami in nedorečenimi rešitvami glede uporabe protipravno pridobljenih dokazov kot slovenska ter da zaradi razlik v nacionalnih pravnih redih tujih rešitev ni mogoče nekritično prenesti v domačo zakonodajo. Slednje so kljub temu vredne pozornosti, saj bi lahko ob prilagoditvah, ki upoštevajo nacionalne posebnosti, služile kot vzorec dobrih ali pa tudi slabih praks v nadaljnjem razvoju slovenske ureditve na obravnavanem področju. Republiko Slovenijo kot podpisnico mednarodnih pogodb in članico EU zavezujejo tudi mednarodni in evropski pravni akti, med katerimi sta na področju varstva človekovih pravic najpomembnejši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Četudi ne vsebujeta izrecnih določb, ki bi od držav članic oziroma podpisnic zahtevali določen način ravnanja s protipravno pridobljenimi dokazi v civilnih postopkih, sta na njuni podlagi tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot tudi Sodišče Evropske unije izoblikovala odklonilna stališča glede dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo nekaterih temeljnih pravic (predvsem prepovedi mučenja, pravice do poštenega sojenja, posredno pa tudi pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). Doktorska disertacija se opredeljuje do tako vzpostavljenih kriterijev dopustnosti dokazov v sodni praksi obeh sodišč, ki so v slovenski sodni praksi prepogosto zanemarjeni oziroma spregledani. Razpravo zaokroža obravnava čezmejnih vidikov uporabljivosti dokazov, pridobljenih v drugih državah članicah EU na podlagi evropskih pravnih aktov, ki urejajo pravosodno sodelovanje pri pridobivanju dokazov.
Ključne besede: protipravno pridobljeni dokaz, izključitev dokazov, pravica do dokaza, kolizija človekovih pravic, procesna jamstva, materialna resnica, načelo proste presoje dokazov, dokazni standard, čezmejno izvajanje dokazov, pravdni postopek
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 1309; Prenosov: 617
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

9.
Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Annemarie Kim Kozole Smid, 2021, magistrsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 760; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko delo
Ajda Podlesnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi plesno vzgojo skušajo vzgojitelji otroke vzgajati s plesom, pri čemer je glavna naloga vzgojiteljev ustvariti pogoje, v katerih se otroška ustvarjalnost in njihova sposobnost izražanja z gibom kontinuirano nadaljuje do odraslosti. Glavni namen diplomske naloge je raziskati načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v slovenskih vrtcih. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples in njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti ter izpostavili teoretična izhodišča načrtovanja in izvajanja teh v vrtcu. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti in razvoja plesnosti pri predšolskem otroku. V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, katere vrste plesnih dejavnosti se v vrtcih najpogosteje izvajajo, kako jih vzgojitelji načrtujejo ter s kakšnimi težavami se ob tem srečujejo. Zanimalo nas je prav tako čemu dajejo vzgojitelji poudarek pri izvajanju plesnih dejavnosti z otroki ter kako ocenjujejo lastno usposobljenost na področju plesne vzgoje. V raziskavo je vključenih 115 vzgojiteljev, zaposlenih v slovenskih vrtcih. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, načrtovanje, izvajanje, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (924,56 KB)

Iskanje izvedeno v 1.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici