| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (747,22 KB)

2.
REDNI LETNI RAZGOVORI NA UKC MARIBOR
Darja Pliberšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Redni letni razgovori v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor« je prikazano trenutno stanje sistema izvajanja rednih letnih razgovorov in njihova praktična učinkovitost. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, se seznanimo z opredelitvijo rednega letnega razgovora, predstavljen je pomen rednih letnih razgovorov na ravni posameznika in organizacije ter nameni in cilji izvedbe rednih letnih razgovorov. Opisane so koristi in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujemo pri izvedbi letnega razgovora, ter vloga, ki jo imata vodja in zaposleni pri sami izvedbi. Obravnavali smo tudi komunikacijo, saj je dobra komunikacija med vodjo in zaposlenim temelj za uspešno izveden letni razgovor. Predstavljena je vloga komunikacije in komunikacijskega procesa, opredeljena in opisana sta pojma poslovno komuniciranje in poslovni razgovor ter predstavljene spretnosti in lastnosti, ki jih mora poznati in negovati vodja. Za dobro izvedbo letnega razgovora, ki bo prinesel koristi vsem udeležencem organizacije, sta še posebej pomembna temeljita priprava vseh udeležencev in dobra izvedba. Zato smo v diplomskem delu izpostavili tri pomembna področja, in sicer pripravo na letni razgovor, samo izvedbo razgovora in aktivnosti po njegovem zaključku. Sledi predstavitev Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V drugem, empiričnem delu, je predstavljena analiza rezultatov na temo rednih letnih razgovorov v UKC Maribor. Na podlagi pridobljenih spoznanj so podana priporočila za izboljšanje obstoječe prakse na omenjenem področju.
Ključne besede: redni letni razgovor, komunikacija, izvajalec zdravstvene nege, zdravstvena nega, karierni razvoj, osebni razvoj
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2181; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (603,64 KB)

3.
OZAVEŠČENOST IN NAKLONJENOST IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE GLEDE POSMRTNEGA DAROVANJA ORGANOV IN TKIV
Karmen Vuk, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Darovanje organov po smrti je ključni segment transplantacijske dejavnosti, brez katerega ni zdravljenja s presaditvijo. Za transplantacijsko dejavnost je pomemben vsak darovalec, saj lahko en mrtev darovalec reši življenja več bolnikov. Več bolnikov umre, preden je zanje pridobljen ustrezen organ za presaditev. Namen diplomskega dela je bil predstaviti transplantacijske pojme in postopke ter z raziskavo ugotoviti ozaveščenost in naklonjenost izvajalcev zdravstvene nege glede darovanja organov in tkiv po smrti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za raziskovalni instrument smo sestavili anketni vprašalnik, ki ga je prostovoljno izpolnilo 93 izvajalcev zdravstvene nege. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali z računalniškima programoma Microsoft Office Word in Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da bi po svoji smrti organe in tkiva darovala le dobra polovica anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Izkazalo se je tudi, da se je večina anketiranih o postopkih dela pri možnem mrtvem darovalcu ali mrtvem darovalcu seznanila in učila kar sproti ob delu na svojem delovnem mestu. Dve tretjini anketiranih se je strinjalo, da premalo vedo o transplantacijski dejavnosti v Sloveniji in postopkih dela pri možnem mrtvem darovalcu oziroma mrtvem darovalcu. Sklep: Za uspešno in učinkovito izvajanje transplantacijske dejavnosti sta ozaveščenost in podpora strokovne javnosti zelo pomembni. Ugotovitev, da se večina anketiranih o transplantacijski dejavnosti in transplantacijskih postopkih pouči in priuči kar sproti ob delu ter da se jih dve tretjini strinja, da o tem vedo premalo in bi želeli izvedeti več, najbolj potrjuje potrebo po načrtnem organiziranju izobraževalnih seminarjev za že zaposlene in po vključitvi vsebin transplantacijske dejavnosti in transplantacijskih postopkov v izobraževalne programe za bodoče izvajalce zdravstvene nege.
Ključne besede: Transplantacijska dejavnost, izvajalec zdravstvene nege, darovanje organov, možganska smrt, mrtev darovalec.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1705; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (847,45 KB)

4.
Kompetence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti
Barbara Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preko kompetenc spoznati odgovornost posameznih poklicev v zdravstveni negi in primerjati kompetence izvajalcev v različnih zdravstvenih ustanovah. V diplomski nalogi smo: analizirali kompetence izvajalcev zdravstvene nege, primerjali kompetence za enake poklice v različnih zdravstvenih ustanovah, ugotovili odgovornost izvajalcev zdravstvene nege na posameznih delovnih mestih. Preko analize opisov del in nalog izvajalcev zdravstvene nege, ki zajema delovna mesta v dveh bolnišnicah in dveh zdravstvenih domovih smo skušali poiskati odgovore na naslednji vprašanji:1. Ali se delo srednje in diplomirane medicinske sestre razlikuje? 2. Ali so kompetence na primerljivih delovnih mestih različne? Pri razvrščanju delavcev v nov plačni sistem se je namreč izkazalo, da številne srednje medicinske sestre opravljajo delno ali v celoti dela in naloge, ki so v kompetenci diplomiranih medicinskih sester. Srednje medicinske sestre so z dodatnim učenjem in usposabljanjem z delom pridobivale znanja in spretnosti, ki so jim omogočale opravljati najzahtevnejša dela. Septembra 2008 je bil sprejet »Dogovor o reševanju problematike srednjih medicinskih sester — babic v porodnem bloku, srednjih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije I, II in III. stopnje — ta dogovor je prenehal veljati 31.01.2009. Pri vsakodnevnem delu v praksi, se pri izvajalcih zdravstvene nege srečujemo s prepletanjem kompetenc srednjih in diplomiranih medicinskih sester. Delodajalci so v opisih del in nalog strogo ločili delo srednje in diplomirane medicinske sestre, prav tako so Poklicne kompetence in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene in babiške nege jasno opredelile kompetence srednje in diplomirane medicinske sestre. V praksi pa je ta meja pogosto zabrisana in se delo in s tem kompetence srednjih in diplomiranih medicinskih sester prepletajo, lahko bi rekli da v določenih primerih manjših zavodov kar poenotijo.
Ključne besede: Kompetence, zdravstvena nega, izvajalec zdravstvene nege, opisi del in nalog
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 7753; Prenosov: 1256
.pdf Celotno besedilo (220,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici