1. Bolnišnični model zaposlovanja v zdravstveni negi in izidi pacientovSaša Verdnik, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Izvajalci zdravstvene nege predstavljajo največjo delovno silo pri obravnavi pacientov. Zadostno število usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege je za kakovostno in varno zdravstveno nego pacientov izrednega pomena. Namen magistrskega dela je preučiti učinek zaposlovanja in usposabljanja v zdravstveni negi na izide, povezane s pacienti v bolnišničnem okolju.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na temo raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Cochrane Library. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, jih kritično ocenili in razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki smo jih po hierarhiji razvrstili v sistematične preglede, posamezne randomizirane klinične raziskave ter sistematični pregled opazovalnih raziskav. Bolnišnični model zaposlovanja pripomore h kakovostnejši in varnejši zdravstveni negi in oskrbi. Prav tako se ob zadostnem številu zaposlenih lahko več časa nameni komunikaciji s pacienti. Usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege lahko zmanjša negativne izide, ki jih je možno preprečiti z ustreznim znanjem z določenega področja (poškodbe tkiva zaradi tlaka, zamenjava zdravil ipd.).
Razprava in zaključek: Dodajanje zaposlenih v zdravstveni negi pripomore k boljšim izidom pri pacientih. Za zagotavljanje optimalne obravnave v času hospitalizacije je izredno pomembna usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege na različnih področjih dela, zaradi česar je treba spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje.
Ključne besede: izvajalci zdravstvene nege, modeli zaposlovanja, usposabljanje v zdravstveni negi, izidi pri pacientih
Objavljeno v DKUM: 22.08.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (923,00 KB) |
2. Umetna dihalna pot in mehanska ventilacijaNataša Radovanović, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opisali umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo ter predstavili specifične naloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri tem nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo, podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo izvajalce zdravstvene nege, ki so zaposleni na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin ter na Oddelku za internistično intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege upoštevajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okuţb povezanih z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo ter standarde aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju zdravstvene nege ter da sta aspiracija sekreta iz dihalnih poti in nadzor nad umetno dihalno potjo najpomembnejši nalogi pri bolniku z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Zapleti, povezani z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo, se pojavljajo redko. Izvajalci zdravstvene nege so seznanjeni z uporabo vseh pripomočkov, namenjenih vzdrţevanju proste dihalne poti in mehanske ventilacije ter z najnovejšimi smernicami za vzdrţevanje umetne dihalne poti in mehanske ventilacije.
Ključne besede: umetna dihalna pot, endotrahealna intubacija, aspiracija, mehanska ventilacija, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 8180; Prenosov: 2708
Celotno besedilo (820,60 KB) |
3. Prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene negeLjubiša Pađen, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu so predstavljeni posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter na nastanek in razvoj bolezni. Problematika dejavnikov tveganja je predstavljena epidemiološko med splošno populacijo in med izvajalci zdravstvene nege. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic in izvesti primerjavo med posameznimi skupinami izvajalcev zdravstvene nege in primerjavo s splošno populacijo.
Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 355 izvajalcev zdravstvene nege. Raziskava je temeljila na samoporočanju njihovega zdravja, potekala pa s pomočjo prirejenega vprašalnika CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Z obseţnim sklopom vprašanj smo raziskali prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri respondentih. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodatmi.
Rezultati: Ugotovli smo, da obstajajo razlike med spoloma izvajalcev zdravstvene nege v ţivljenjskem slogu in razlike v ţivljenjskem slogu med medicinskimi sestrami/zdravstveniki in splošno populacijo. Prišli smo do ugotovitve, da delovnik vpliva na izbrane spremenljivke ţivljenjskega sloga in da ni statističnih razlik med prevalenco dejavnikov tveganja niti z vrsto oddelka, na katerem izvajalci delajo, niti z intenzivnostjo dela.
Sklep: Medicinske sestre/zdravstveniki imajo vsa potrebna znanja, kako zdravje ohranjati in ga krepiti. Študije kaţejo na razmeroma visoko prevalenco dejavnikov tveganja, zaradi tega je potrebno posvetiti posebno skrb, kako v tej poklicni skupini varovati zdravje.
Ključne besede: zdravstvena nega, promocija zdravja, ţivljenjski slog, dejavniki tveganja, izvajalci zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 01.12.2011; Ogledov: 4454; Prenosov: 810
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Spreminjanje vrednot pri izvajalcih zdravstvene negeUroš Raščan, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spreminjanje vrednot pri izvajalcih zdravstvene nege je empirično. V njem smo s pomočjo deskriptivne metode ter študija tuje in domače literature predstavili teoretične osnove, ki so vezane na pojem »vrednota«. Opisali smo, kako vrednote vplivajo na odločanje in obnašanje, predstavili smo razvoj in oblikovanje vrednot, opisali vrednote v zdravstveni negi ter predstavili izvajalce zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil spoznati ali se vrednote pri izvajalcih zdravstvene nege spreminjajo z ozirom na spol, delovno dobo in stopnjo izobrazbe. V diplomskem delu smo zato na podlagi kvantitativne metodologije raziskovanja in dobljenih rezultatov primerjali povprečno oceno pomembnosti vrednot, glede na spol, delovno dobo in stopnjo izobrazbe in ugotovili, da je povprečna ocena pomembnosti posamezne vrednote oziroma hierarhična lestvica vrednot odvisna od spola, delovne dobe, stopnje izobrazbe in se glede na te parametre tekom življenja in profesionalnega razvoja posameznega izvajalca zdravstvene nege tudi spreminja in razlikuje. Razlike v vrednotnih usmeritvah sicer niso radikalne, a so kljub temu opazne.
Ključne besede: vrednote, izvajalci zdravstvene nege, zdravstvena nega, spreminjanje vrednot.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2010; Ogledov: 4091; Prenosov: 697
Celotno besedilo (957,75 KB) |
5. MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE NA ENOTI INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE NEDONOŠENČKOV V PORODNIŠNICI LJUBLJANATadeja Keršmanec, 2009, magistrsko delo Opis: Izobraževanje je nujnost sodobnega časa. Učimo se vse življenje in to v različnih vlogah, lahko kot posameznik, zaposleni, družinski člani… Motivi za učenje lahko izhajajo iz lastne notranje motivacije, veselja do učenja ali pa zaradi želje po spoznavanju novega. Lahko so pa motivi zunanji, ki so neka zunanja nujnost in nas vrnejo v ponovno izobraževanje. Ti zunanji dejavniki so delodajalci, družinski člani, različne skupnosti, kajti vsi od nas pričakujejo neko znanje in usposobljenost.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, izpopolnjevanje, izvajalci zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 01.10.2009; Ogledov: 3434; Prenosov: 466
Celotno besedilo (876,88 KB) |
6. UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH Z IZOBRAŽEVANJEM IN DELOM V DOMU UPOKOJENCEV DANICE VOGRINECMarjetka Smolinger Galun, 2009, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V stroki zdravstvene nege, ki se izredno hitro razvija, je potrebno permanentno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje izvajalcev zdravstvene nege, vendar pa razvoj lastne stroke od njih pričakuje tudi številna druga znanja, le tako bo zagotovljena učinkovita in kakovostna zdravstvena nega. Da bi to dosegli, potrebuje organizacija ne samo sposobne, ampak tudi motivirane kadre, ki so pripravljeni na permanentno pridobivanje strokovnega znanja.
Diplomska naloga obravnava zadovoljstvo zaposlenih v Domu upokojencev Danice Vogrinec z izobraževanjem in delom, delovnimi pogoji in razmerami za delo. Predstavljene so teoretične osnove izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, vrste motivov in motivacijski dejavniki za izobraževanje ter zadovoljstvo zaposlenih. Nato sledi predstavitev doma upokojencev in raziskava izvedena med zdravstveno negovalnim osebjem. V raziskavi smo ugotovili, da so zaposleni v splošnem zadovoljni z delom in delovnimi pogoji, manj pa so zadovoljni z izobraževanjem, ki jim ga nudi delovna organizacija. Rezultati raziskave pa se razlikujejo med posameznimi enotami, tako pri zadovoljstvu z delom kot z izobraževanjem. Ugotovimo pa, da bi se večina zaposlenih ponovno odločilo za poklic, ki ga opravljajo.
Na osnovi rezultatov so predlagani tudi ukrepi za izboljšanje zadovoljstva z izobraževanjem in delom v delovni organizaciji.
Ključne besede: Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, izobraževanje, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2009; Ogledov: 3262; Prenosov: 691
Celotno besedilo (16,80 MB) |
7. |
