| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči v pravdnem postopku : doktorska disertacija
Denis Baghrizabehi, 2023, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nacionalne, primerjalnopravne in nadnacionalne vidike zasebnega uveljavljanja prava državnih pomoči v pravdnem postopku. Pravo EU ne določa procesnih pravil za zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, čeravno posameznikom daje pravico, da pred nacionalnimi sodišči zahtevajo odpravo negativnih učinkov ukrepov nezakonite pomoči. Pri nezakoniti pomoči gre za državno pomoč, ki je podeljena v nasprotju s t. i. klavzulo o mirovanju. V skladu z načelom nacionalne procesne avtonomije se takšni postopki vodijo pred nacionalnimi sodišči in v skladu z nacionalnim procesnim pravom. Ker evroavtonomno tolmačenje pojma »procesno« pravo zajema tudi pravila, ki jih v kontinentalnih sistemih praviloma razumemo kot materialnopravna, je treba v sklopu zasebnega uveljavljanja prava državnih pomoči uporabljati tudi nacionalna pravila materialnega prava. Kadar je bila nezakonita pomoč podeljena z aktom zasebne oziroma civilnopravne narave, pride v poštev uporaba institutov civilnega prava. Nacionalna pravila pravdnega postopka in civilnega materialnega prava niso prilagojena posebnostim prava državnih pomoči in se zaradi tega uresničuje riziko neučinkovitega izvrševanja subjektivnih pravic, izvedenih iz neposrednega učinka prava EU. V sklopu disertacije je opravljena holistična obravnava pravil in načel prava EU, ki naslavljajo področje zasebnega uveljavljanja prava državnih pomoči ter analiza medsebojnega delovanja prava EU in nacionalnega prava držav članic. Problem neučinkovitih pravnih sredstev je obravnavan kategorično, in sicer tako, da je najprej opredeljeno vprašanje civilnopravne neveljavnosti ukrepov nezakonite državne pomoči. Na podlagi primerjalnopravne analize med pravnimi redi Slovenije, Nemčije in Avstrije doktorska disertacija navaja zaključek, da bi se takšni ukrepi morali šteti za nične. Alternative, ki bi ukrep ohranjale v veljavi, iz pravnopolitičnih razlogov niso ustrezne. Predmetni zaključek predstavlja tudi premiso za nadaljnje ugotovitve v doktorski disertaciji. Učinkovito zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči je kompleksen fenomen, ki je omogočen zgolj skozi souporabo številnih pravnih institutov nacionalnega prava ter je mestoma popolnjen s sodniškim pravom oziroma s posegi v smeri lojalne razlage ali neuporabe nasprotujočih določb nacionalnega prava. Rešitve, ki so se v tej zvezi razvile v primerjalnopravnem kontekstu, niso vedno neposredno prenosljive v slovenski pravni red. Tako na primer nemški model zasebnega uveljavljanja prava državnih pomoči sloni na kvazi-negatornem varstvu in konceptu klavzule o mirovanju kot varstvenega zakona, medtem ko avstrijska sodišča posameznikom nudijo varstvo zgolj na podlagi prava nelojalne konkurence. V tej zvezi doktorska disertacija vsebuje sklep, da bi veljalo zaradi posrednega učinka prava EU v slovenskem pravu tolmačiti določbo 133. člena Obligacijskega zakonika ekstenzivno, tako da bi zajemala finančno škodo in delovanje, ki ni usmerjeno zgolj v prostor oziroma okolje. Prav tako bi kazalo na področju prava nelojalne konkurence lojalno razlagati določbe o aktivni legitimaciji. S procesnega vidika je navkljub zapadlosti dajatvenega zahtevka treba dopustiti ugotovitvene tožbe, s katerimi se ugotavlja ničnost ukrepa nezakonite pomoči ter si prizadevati za fleksibilno uporabo pravil o odločanju po prostem preudarku, o informativnih dokazih ter (na podlagi načela vestnosti in poštenja) omogočiti uporabo pravil o stopničasti tožbi. V okviru možnosti preseganja informacijske asimetrije je bila opravljena analiza možnosti zakonodajne harmonizacije pravil o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper državo članico zaradi implementacije ukrepa nezakonite pomoči. Doktorska disertacija se končno opredeljuje tudi do meja pravnomočnosti v primeru ugotovitvenih sodb, ki zaradi zmotne uporabe materialnega prava vsebujejo (sanirajo) kršitev prava državnih pomoči. V tej zvezi je podan zaključek, da takšne sodbe nimajo učinka materialne pravnomočnosti.
Ključne besede: zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, priglasitev državnih pomoči, klavzula o mirovanju, nacionalna procesna avtonomija, načelo učinkovitosti, izterjava nezakonite državne pomoči, učinkovito sodno varstvo
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 615; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

2.
Organizirana kriminaliteta in izterjava : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Žust, 2021, diplomsko delo

Opis: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 729; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Ključne besede: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 786; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (157,51 KB)

4.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Ključne besede: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 980; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (132,36 KB)

5.
Uvodnik
Vesna Rijavec, 2010, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: pravo, uvodniki, čezmejna izterjava obveznosti, nepravdni postopki
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 807; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (27,59 KB)

6.
Obvladovanje terjatev in kreditnega tveganja v Pošti Slovenije d.o.o.
Sandra Madžarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Ključne besede: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1401; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Učinkoviti modeli izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih
Martina Vogrin, 2017, magistrsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina je globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, njene posledice pa postajajo vse bolj usodne, saj so z njo povezani najosnovnejši problemi slovenske ekonomije. Zaradi plačilne nediscipline imajo težave tudi socialno varstveni zavodi, predvsem s predpostavljanjem svojega finančnega stanja, to pa posledično pomeni, da manj vlagajo v širitev poslovanja in prosperiteto. Zavodi želijo biti dobri, uspešni in imeti dober poslovni izid. Za likvidnost zavoda je potrebno pravočasno pridobivanje denarnih sredstev iz zapadlih terjatev. Razplet navedenega osnovnega vprašanja pa se zgodi vedno v okviru določenega veljavnega pravnega reda. V večji meri to velja za neprostovoljno izpolnitev, v okviru katere upnik za uveljavitev svoje terjatve na način v skladu z veljavnim pravnim redom potrebuje posredovanje sodišča. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili terjatve in plačilno nedisciplino v socialno varstvenih zavodih, spremljanje terjatev do kupcev, proces in metode izvensodne izterjave terjatev, izvršbo in sodne postopke, konflikte in stres, pri katerih se srečujejo zaposleni v izterjavi, učinkovitost in posledice izterjave; v aplikativnem delu magistrskega dela pa smo naredili še analizo izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih po Sloveniji. Ob sprejemu v institucionalno varstvo je potrebna večja pozornost pri pridobivanju podatkov, spremljanje odprtih terjatev in hiter odziv, veliko sodelovanja med socialno, finančno in pravno službo ter na ravni države hitrejše delovanje sodišč, kot tudi nujna sprememba zakonodaje na področju dedovanja.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, terjatve, izterjava dolgov, socialno varstveni zavodi, konflikti.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1072; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

8.
IZVRŠILNI IN STEČAJNI POSTOPEK Z VIDIKA INSOLVENTEGA DOLŽNIKA
Primož Punčuh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi možne postopke in načine predsodne in sodne izterjave ter spopadanje s problemom neplačništva. Natančno obravnava celotni izvršilni postopek in možnosti za izterjavo. V drugem delu obravana pogoje za začetek stečaja in sam stečajni postopek. Predstavijo se prednosti in slabosti izvršilnega in stečajnega postopka z vidika prezadolžene fizične osebe. Za prezadolženega dolžnika se prikaže, kdaj in zakaj je potrebno začeti stečajni postopek in kakšne so posledice ter prednosti, ki jih prinaša.
Ključne besede: Izterjava, izvršilni postopek, insolventnost, osebni stečaj.
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1313; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

9.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Ključne besede: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1775; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Tatjana Lešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek mora davčni zavezanec plačati v roku, ki je določen z zakoni o obdavčenju. V kolikor tega ne stori in plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano tako, da bi se upnik, torej davčni organ, lahko poplačal iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če davčni dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Če izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premično premoženje ali vrednostne papirje ni uspešna, FURS predlaga izvršbo na dolžnikove nepremičnine, deleže v družbah ali premoženjske pravice. Predlog za vložitev izvršbe posreduje državnemu pravobranilstvu, ki zastopa državne organe pred sodišči, pri čemer postopek izvršbe skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opravi sodišče. Glede na to, da gre pri izvršbi za poseg v pravice in premoženje dolžnika, uporabi davčni organ davčno izvršbo kot skrajni ukrep za poplačilo terjatev. Da gre za skrajni ukrep, s katerim naj bi se dosegla in/ali zagotovila izterjava davkov iz premoženja dolžnika, izhaja iz določb ZDavP-2, ki določajo, da je pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje dejstvo, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja ni bilo mogoče izterjati. Davčna izvršba na nepremičnine predstavlja za davčni organ dokaj zapleten, predvsem pa dolgotrajen proces. Ne glede na to, pa mora davčni organ uporabiti vse zakonske možnosti, da izterja davčni dolg od davčnega dolžnika, vključno z ukrepom posega na njegovo nepremično premoženje. Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan spoštovati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.
Ključne besede: Davek, zavezanec za davek/davčni zavezanec, davčni postopek, davčna izvršba, predmet davčne izvršbe, davčni dolg, izterjava dolga, izvršilni postopek, izvršba, nepremično premoženje.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2672; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (453,80 KB)

Iskanje izvedeno v 33.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici