1. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGoran Marijan, 2021, diplomsko delo Opis: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec.
Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden.
V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili.
Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Ključne besede: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (926,47 KB) |
2. Nekateri vidiki ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad staršiAnita Lukačič, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, kjer žal niti nasilje ne nazaduje v svojem razvoju. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, ko se nasilje pojavi znotraj družine in katerega izvršitelj je najmlajši član – predšolski otrok. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, je podrobneje predstavljen premalokrat omenjeni problem izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad odraslimi – starši. V začetku teoretičnega dela sta predstavljena pojma nasilje in ekonomsko nasilje. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni nekateri pomembni vidiki omenjenega nasilja kot tudi pomembne značilnosti izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši (in kako ga prepoznati) s pomočjo opisanih primerov. Predstavljene so tudi možne posledice znotraj družine ob prisotnosti izvajanja omenjenega nasilja predšolskega otroka kot tudi nekateri razlogi za njegov nastanek. Ker skorajda za vsako težavo obstaja rešitev, so v naši diplomski nalogi zbrani in predstavljeni tudi nekateri pristopi in metode, s pomočjo katerih lahko znotraj družine preprečimo nastanek ali vsaj zmanjšamo vpliv ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši, če je to že prisotno znotraj družine. Empirični del zajema rezultate raziskave o tem, kako so starši predšolskih otrok seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad njimi samimi, in njihovo mnenje o tej temi. Sledijo rezultati o tem, ali starši učijo svoje predšolske otroke primernega odnosa do denarja in njegove uporabe ter na kakšen način. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, katerega vzorec je zajemal starše, ki imajo svoje predšolske otroke vpisane v vrtec Ljutomer, pridobljeni podatki, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu, pa so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava in njeni rezultati so pokazali, da so starši zelo slabo seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka, vendar si ga na podlagi njegovega poimenovanja znajo primerno razlagati in predstavljati. Ugotovljeno je tudi bilo, da prav vsi anketirani starši svoje predšolske otroke učijo primernega odnosa do denarja in njegove uporabe, najpogosteje s pomočjo aktivnega sodelovanja otroka pri razpolaganju z denarjem (vzamejo jih torej seboj po nakupih, na banko in tako dalje).
Ključne besede: nasilje, denar, starši, predšolski otrok, izsiljevanje.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 903; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,84 MB) |
3. Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane : magistrsko deloRok Konečnik, 2016, magistrsko delo Opis: Izsiljevanje je pojav, ki je močno prisoten v naši družbi, čeprav se tega niti ne zavedamo. Ljudje smo si med seboj različni in pogosto pride do situacij, ko je ena oseba močnejša od druge oz. se znajde v položaju, ki ji daje prednost, pa naj bo to zaradi fizične, situacijske ali katerekoli druge okoliščine. V takšnih trenutkih se močnejša oseba znese nad šibkejšo, bodisi za denar, usluge ali kakšno drugo dobrino ravno s pomočjo izsiljevanja. Gostinski lokali in njihovi lastniki so gotovo ena izmed tistih skupin, ki je najpogosteje podvržena izsiljevanju. Zaradi strahu, sramu in občutka nemoči se lastniki gostinskih lokalov malokdaj opogumijo in temu uprejo. Zato se izsiljevanje težko zazna, izjemno redko pa se izsiljevanje gostinskih lokalov tudi prijavi policiji. Eden glavnih razlogov je, da izsiljevanje večino časa poteka v zelo zaprtem krogu in da sta edina vpletena v ta odnos tisti, ki izsiljuje, in tisti, ki je žrtev izsiljevanja. Izsiljevanje lahko prihaja iz različnih virov in na različnih ravneh. Lahko se izvaja s strani posameznika, skupine ali kriminalne organizacije, posledice pa vplivajo tako na posameznika kot tudi na celotno državo. Predvsem kriminalne organizacije z izsiljevanjem podjetnikov dušijo gospodarski razvoj, molzejo denar iz državne blagajne ter zastrupljajo zakonito gospodarstvo in s tem vplivajo na celotno družbo. Pomemben je tudi vpliv medijev na zaznavo izsiljevanja. Mediji so tisti, ki zbirajo, objavljajo in ponujajo informacije, pri tem pa pomembno vplivajo na dojemanje, opozarjanje in reševanje problematike izsiljevanja. Magistrsko delo predstavlja problematiko izsiljevanja, definicije izsiljevanja in učinke, ki jih ima izsiljevanje na posameznika in državo, obravnava gostinske lokale kot področje, ki je še posebej dovzetno za izsiljevanje, ter poizkuša analizirati stanje izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Magistrsko delo opozarja tudi na vpliv medijev na zaznavo in reševanje problematike izsiljevanja ter na delo policije v boju proti izsiljevanju gostinskih lokalov.
Ključne besede: kazniva dejanja, izsiljevanje, gostinski lokali, Ljubljana, kriminalne združbe, organizirana kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.01.2017; Ogledov: 2226; Prenosov: 275
Celotno besedilo (498,88 KB) |
4. Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)Primož Obal, 2016, magistrsko delo Opis: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Ključne besede: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1572; Prenosov: 153
Celotno besedilo (627,75 KB) |
