| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 0

2.
SLOVENCI V ARGENTINI MED LETI 1960-1991 V LUČI SVOBODNE SLOVENIJE
Vanja Vukalič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izseljevanje v Argentino iz slovenskega etničnega prostora med leti 1960 in 1991 je v tem diplomskem delu predstavljeno predvsem z vidika tednika Svobodna Slovenija. Slovensko izseljenstvo se je v Argentini začelo organizirati, da bi se tako ohranilo nadaljnje dogajanje in ohranjanje etnične identitete v izseljenstvu. Izseljenska kultura je mešanica mnogih dejavnikov in je prav zaradi tega zanimiva za preučevanje, zato je moj namen tega diplomskega dela prikaz organiziranosti Slovencev v Argentini na kulturnem, političnem in verskem področju. Vsa organizacija in razne dejavnosti so temeljile na prostovoljnem delu, kar je bilo izjemnega pomena za dobro oblikovano slovensko skupnost v Argentini, kar pa je dajalo občutek skupinske pripadnosti tudi izven slovenskih meja. V diplomskem delu bo na podlagi časopisnega poročanja tednika Svobodna Slovenija opisana organiziranost Slovencev in razmere v Argentini. V središču ni prikaz le izseljevanje Slovencev, temveč tudi pregled organizacije Slovencev v okviru društev, v okviru slovenske katoliške cerkve in v okviru slovenskih narodnih domov.
Ključne besede: izseljenstvo, Svobodna Slovenija, Slovenci v Argentini, osamosvojitev, organiziranost
Objavljeno: 08.01.2016; Ogledov: 758; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

3.
Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah po letu 1945
Matjaž Klemenčič, 1993, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Članek se ukvarja z raziskovanjem izseljevanja Slovencev po drugi svetovni vojni, s posebnim ozirom na vlogo zgodovinopisja v tem raziskovanju. Avtor članka ugotavlja, da so se z raziskovanjem slovenskega izseljenstva ukvarjali predvsem ljubiteljsko vse do simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je Univerza v Ljubljani priredila 1981. leta. Že prej je avtor tega članka pričel z delom na doktorski disertaciji o vlogi ameriških Slovencev, ki so jo imeli v drugi setovni vojni, ki jo je obranil leta 1983. Zgodovinarja Andrej Vovko in Marjan Drnovšek pa sta pričela z delom na zgodovini slovenskega izseljenstva, ko sta se zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.
Ključne besede: izseljenstvo, raziskovalno delo
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 606; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Sociolinguistic studies of Slovene immigration issues
Nada Šabec, 1993, pregledni znanstveni članek

Opis: Avtorica predstavi dosedanje dosežke v raziskovanju slovenskega izseljenstva na področju sociolingvistike in nakaže smeri bodočega razvoja. Stična točka med sociolingvistiko in izseljenstvom je proučevanje dvo- oz. večjezičnosti, vnašem primeru stika med slovenščino in dominantnim jezikom države priselitve.Poleg kritičnega ovrednotenja dosedanjih raziskav (npr. R.L. Lenčka, F.J. Kessa, J. Paternosta in drugih) je avtorica podrobno spregovorila o svojem delu.
Ključne besede: izseljenstvo, slovenski izseljenci, angleščina, dvojezičnost, emigration, Slovene emigrants, English language, bilingualism
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 898; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

5.
I. slovenski izseljenski kongres
1936

Ključne besede: izseljenstvo
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 266; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Če greš na tuje ---
Franc Grivec, Alojzij Odar, Kazimir Zakrajšek, 1934

Ključne besede: izseljenstvo
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 401; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

7.
OGLASI V ČASOPISU GLAS NARODA V LETU 1900
Maja Topolovec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Oglasi v časopisu Glas naroda v letu 1900 obravnava osmi letnik izhajanja prvega slovenskega delavskega izseljenskega lista Glas naroda z angleškim podnaslovom Voice of the People. Namen diplomske naloge je predstaviti obdobje slovenskega izseljevanja v ZDA, slovenske izseljenske časopise v ZDA in razloge za začetek izhajanja časopisa Glas naroda v New Yorku. V diplomski nalogi so predstavljene osnovne informacije o časopisu (uredniki, čas, kraj, pogostost in razširjenost izhajanja), poseben poudarek pa je na strukturno-tematski in jezikovni analizi oglasov izbranega časopisa na različnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski in leksikalni). Preverjen je zlasti vpliv angleškega jezika.
Ključne besede: izseljenstvo, časnikarstvo v ZDA, jezik, slovenščina, angleščina
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1390; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (21,97 MB)

8.
Jezik v časopisu Amerikanski Slovenec v prvem letu izhajanja (1891/1892)
Tonja Vrbovšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Jezik v časopisu Amerikanski Slovenec v prvem letu izhajanja (1891/1892) obravnava prvo leto izhajanja prvega slovenskega izseljenskega časopisa Amerikanski Slovenec. Namen naloge je predstaviti obdobje slovenskega izseljevanja v tujino, razloge za začetek izdajanja Amerikanskega Slovenca in ostale slovenske izseljenske časopise. V nalogi so predstavljene informacije o časopisu (uredniki, čas, kraj, pogostost in prostor izhajanja). Naloga se osredotoča na jezikovni vidik slovenskega časopisa, na katerega je vplival angleški jezik. Magistrska naloga opazuje jezik na različnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni), s poudarkom na besedju.
Ključne besede: izseljenstvo, časnikarstvo, jezik, slovenščina, angleščina
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1618; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

9.
LATINSKA AMERIKA V 30. LETIH: ODMEVI V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Suzana Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Latinska Amerika se je v 30. letih soočala s številnimi težavami; prizadela jo je svetovna gospodarska kriza, gospodarstvo je bilo odvisno od tujega kapitala, nemiri v državah so naraščali, oblasti so se menjavale in številne druge. 30. leta so potekala v znamenju množičnih državnih udarov in uporov, ki so jih posamezniki izkoristili za pridobitev diktatorske oblasti. Pogosto so v ozadju uporov in vojn (npr. vojna za Gran Chaco) stali inozemske naftne korporacije in različna inozemska podjetja. Ozemlje Latinske Amerike je bilo namreč bogato z nahajališči nafte in rudami, njihovo izkoriščanje pa je bilo v lasti tujega, predvsem ameriškega in britanskega kapitala. V tem obdobju se je pojavila težnja po nacionalizaciji teh surovin in inozemskih podjetij. Eden izmed primerov je bila nacionalizacija naftnih vrtin, ki jo je izvedel mehiški predsednik Cárdenas l. 1938. Za Latinsko Ameriko v tem času je bilo značilno tudi širjenje komunističnega in nacistično-fašističnega vpliva iz Evrope, ki je sprožilo številna trenja v političnih krogih. Poleg tega so imele ZDA velik vpliv na politično življenje v Latinski Ameriki. Roosevelt je začel s t.i. politiko "dobrih sosedskih odnosov". V okviru te politike so se države sestajale na vseameriških konferencah, na katerih so razpravljale o skupnih zadevah. Zaradi grozeče vojne nevarnosti v Evropi je bila še posebej aktualna tema o ohranitvi miru. Vse države Latinske Amerike so se na vseameriški konferenci v Panami l. 1939 izrekle za nevtralnost v 2. svetovni vojni
Ključne besede: Latinska Amerika, ZDA, politika, gospodarstvo, svetovna gospodarska kriza, diktatura, državni udar, izseljenstvo.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1378; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (722,21 KB)

10.
ARGENTINSKI SLOVENCI V LETIH 1960 - 1991
Ivan Hriberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Argentinski Slovenci v letih 1960—1991 je prikaz zgodovine pomembnega dela slovenskega naroda, ki živi izven meja matične države in ga odlikuje nesebično delo pri ohranjanju in širjenju slovenstva v svetu. Glede načina delovanja se je skupnost slovenske politične emigracije v Argentini do osamosvojitve Slovenije močno razlikovala od ostalih izseljenskih skupnosti v svetu. Namen diplomske naloge je predstaviti del velikega duhovnega, kulturnega, političnega in organizacijskega delovanja slovenske politične emigracije, ki je brez primere v naši zgodovini, in je bilo javnosti v domovini petdeset let nepoznano. Naloga predstavlja opis skupnosti in njenih najpomembnejših značilnosti glede političnega delovanja, kulture, jezika in identitete ter medgeneracijskih razlik. Osnovo metodologije za izdelavo diplomske naloge predstavlja proučevanje periodičnih gradiv zbornikov Zedinjene Slovenije, tednika Svobodna Slovenija, objavljenih znanstvenih člankov, razpoložljivih arhivskih virov in literature ter spletnih strani slovenskih društev v Argentini.
Ključne besede: Izseljenstvo, slovenska politična emigracija v Argentini, Zedinjena Slovenija, organiziranost, krajevni domovi, identiteta, dosežki.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2002; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici