| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovensko-ameriška skupnost v Clevelandu po letu 1991
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena zgodovina slovenskoameriške skupnosti na območju clevelandske metropolitanske regije po letu 1991. Temelji na preučevanju zapisov v slovenskoameriških etničnih časnikih in študiju strokovne literature. Fokus naloge je usmerjen v etnične strukture, ki jih je slovenska skupnost v Clevelandu vzpostavila že pred letom 1991, po letu 1991 pa te ohranjajo nekatere dejavnosti. Naloga v pretežni meri analizira življenje pete generacije Američanov slovenskega porekla, ki so po svojem profilu drugačni od prvih priseljencev. Velikih valov novih priseljencev iz Slovenije po letu 1991 ni zaslediti, posledično najbolj dejavni del skupnosti ostajajo Američani slovenskega rodu, katerih slovenskost zaživi vsaj ob koncih tedna. Dodatna vrednost slovenskoameriške skupnosti po letu 1991 so posamezniki, ki so dosegli zavidljive rezultate na najrazličnejših področjih. Posebno poglavje v nalogi je posvečeno politikom slovenskega rodu, ki so na območju clevelandske metropolitanske regije aktivni tudi po letu 1991. Ob omenjenih politikih v Clevelandu in okolici delujejo tudi številni kulturniki in znanstveniki. Slovenska skupnost se lahko pohvali tudi z astronavti slovenskega rodu. V Clevelandu se je skupnost organizirala tudi takrat, ko je Slovenija najbolj potrebovala pomoč, leta 1991. Tudi zaradi pritiska te skupnosti so ZDA priznale Slovenijo kot samostojno in suvereno državo 7. aprila leta 1992. Ameriški Slovenci so prav tako budno spremljali vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Cleveland, slovenske etnične župnije, bratske podporne jednote, narodni domovi
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 117; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji
Saška Štumberger, 2018, strokovni članek

Opis: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Ključne besede: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (513,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
SLOVENSKA NASELBINA V BARBERTONU, OHIO, V POROČILIH SLOVENSKEGA TISKA V ZDA
Matevž Hrženjak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je na podlagi slovensko-ameriških etničnih časnikov, dosegljivega arhivskega gradiva in strokovne literature predstavljena zgodovina slovenske izseljenske skupnosti v ohajskem mestu Barberton. Prvi Slovenci so se začeli v mesto naseljevati že malo po njegovi ustanovitvi, leta 1891. V prvem desetletju 20. stoletja so začeli barbertonski Slovenci ustanavljati tudi prva društva, v naslednjem desetletju so v naselbini uspeli ustanoviti slovensko župnijo s slovensko cerkvijo in slovenski narodni dom. Veliko večino v Barbertonu živečih Slovenk in Slovencev so sestavljali nekvalificirani, fizični delavci, ki so opravljali težaška dela v barbertonskih industrijskih obratih, nekateri Slovenci so v mestu odprli in vodili svoje trgovine, gostilne in »saloone«. Politično življenje slovenske skupnosti je bilo pred drugo svetovno vojno precej burno, saj lahko iz časnikov razberemo, da so med katoliško ter liberalno in socialistično usmerjenimi Slovenci potekale ostre debate in prepiri, ki so po drugi svetovni vojni usahnili. Upad članstva v društvih ter s tem upad društvenih dejavnosti je pomenil začetek tesnejšega sodelovanja prej nasprotujočih si ljudi – slovensko poreklo je postalo močnejši dejavnik od različnih političnih in religioznih prepričanj. V Barbertonu sta se do današnjega časa ohranili dve društvi bratskih podpornih organizacij in samostojno društvo Domovina. V mestu še danes bivajo mnogi pripadniki tretje ali četrte generacije slovenskih priseljencev.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Barberton, župnija Presveto srce Jezusovo, samostojno društvo Domovina, Zveza združenih slovenskih društev v Barbertonu, Vincent Lauter, Ameriško-slovenska korporacija
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 554; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

4.
Predstavitev koncepta 1/5 vprašalnic na vektorju mobilnosti na primeru proučevanja izseljenskega turizma
Maruša Verbič Koprivšek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljen raziskovalni koncept 1/5 vprašalnic na vektorju mobilnosti. Koncept je uporaben za meddisciplinarno proučevanje vseh vrst prostorske mobilnosti prebivalstva, v različne namene in na različnih ravneh zahtevnosti. Raba koncepta je praktično prikazana na primeru raziskovanja izseljenskega turizma, v prispevku je podana tudi prva definicija le-tega. S konceptom 1/5 vprašalnic na vektorju mobilnosti je raziskan izseljenski turizem slovenskih izseljencev iz Denverja, Kolorado, pri čemer so uporabljeni podatki, pridobljeni na podlagi zgodovinskih virov in literature, zlasti izseljenskega časopisja oziroma uradnih glasil nekaterih slovenskih bratskih podpornih organizacij v ZDA, ter terenskega raziskovanja.
Ključne besede: koncept 1/5 vprašalnic na vektorju mobilnosti, izseljenski turizem, mobilnost prebivalstva, turizem, migracije, slovenski izseljenci v ZDA
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 393; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (366,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Slovenska naselbina v New Yorku do leta 1941
Andrej Cafuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Večino priseljencev iz Evrope v Združene države Amerike je pot vodila skozi mesto New York, ki je tudi zato naglo rastlo po številu prebivalstva in gospodarskem pomenu, zato sem predstavil glavne značilnosti priseljevanja v ZDA. V obravnavanem obdobju Slovenci nismo imeli lastne države, zato sem pregledal, kako je to vplivalo na skupnost, kar me je vodilo do bratskih podpornih organizacij v ZDA in pomembnejših društev v New Yorku, s posebno pozornostjo na Družbi sv. Rafaela. Predstavil sem tudi mesto New York in njegov pomen za priseljevanje, kakor tudi vlogo katoliške cerkve v ZDA in zgodbo slovenske župnije v New Yorku. Nadaljujem s pregledi gospodarskega položaja slovenskih priseljencev v New Yorku, njihovega političnega delovanja med 1. svetovno vojno in vsakdanjega življenja v New Yorku. Delo zaključim s predstavitvijo procesa asimilacije.
Ključne besede: New York, ZDA, slovenski izseljenci, Družba sv. Rafaela, asimilacija.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 714; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJI
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov. Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Ključne besede: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo. 
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
Slovenska naselbina v Chicago po letu 1891
Klavdija Gal, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenci so se ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja začeli množično izseljevati v Združene države Amerike. Po večini so odšli iskat boljše življenje, saj je bila Avstro-Ogrska monarhija, v katero so v tem času spadale slovenske dežele, gospodarsko slabo razvita država, ki ni ponujala dobrih možnosti za življenje. Združene države Amerike pa so bile popolno nasprotje; bile so gospodarsko razvite, tehnološki napredek je bil viden na vseh področjih življenja. Slovenci so se naseljevali v različna mesta v ameriških zveznih državah in tam ustanavljali etnične otoke oziroma naselbine. Takšna naselbina je nastala tudi v Chicagu, v ameriški zvezni državi Illinois. Prvi Slovenci so na to območje prišli že okoli leta 1860. Kmalu po naselitvi so ustanovili večjo slovensko naselbino, ki je bila dobro organizirana. V okviru večjih bratskih podpornih organizacij, kot so bile: Kranjsko slovenska katoliška jednota, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, so bila organizirana številna lokalna podporna društva, ki so poleg socialne varnosti svojim članom nudile tudi pestro družabno življenje. Ustanovljeni sta bili župniji sv. Jurija in sv. Štefana, ki sta bili središče verskega in kulturnega življenja. V okviru župnije sv. Štefana je delovala tudi slovenska katoliška šola, ki je skrbela za izobraževanje otrok slovenskih izseljencev v Chicagu. Slovenci so bili dobro organizirani na kulturnem področju. Že leta 1905 je bil v naselbini ustanovljen Narodni dom, ki je bil eden izmed prvih dveh takšnih slovenskih domov v Združenih državah Amerike. V Chicagu je leta 1891 začel izhajati prvi slovenski izseljenski časopis Amerikanski Slovenec, ki je svoje bralce obveščal o aktualnih novicah iz Amerike, različnih naselbin in iz domovine.
Ključne besede: Slovenski izseljenci, slovenska naselbina, Združene države Amerike, Chicago, bratske podporne organizacije, podporna društva, katoliška župnija, izseljensko časopisje.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

9.
NEW DEAL IN SLOVENCI V AMERIKI
Martina Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo New Deal s posebnim ozirom na Slovence v Združenih državah Amerike opisuje obdobje velike gospodarske krize,premike na notranjem političnem prizorišču ZDA, ukrepe demokratske zvezne vlade za rešitev krize in odziv dveh slovenskih izseljenskih časopisov v zvezi s tem. Prvi del naloge se posveti krajšemu opisu gospodarske krize, oz. depresije. Zanimalo me je, kako je krizo doživljal delavski in kmečki sloj, ter seveda posledice, ki so se kazale v demonstracijah proti množičnemu odpuščanju in vnemi velekapitala, da z zmanjševanjem mezd in delovnih mest ohrani svoj položaj. Seveda nisem mogla zaobiti velike politične spremembe, ki jo je s seboj prinesla gospodarska depresija. Dolgoletna vladavina republikancev se je sesula in kriza je na površje prinesla napredno misleče demokrate z za takratni čas naprednimi načrti gospodarske obnove. New Deal je s svojimi programi pomenil prelomnico v zgodovini ZDA. Nikoli prej še zvezna vlada ni prevzela nase odgovornosti za slab gospodarski položaj in v smeri tega tudi tako ukrepala. Resda je imel program New Deala tudi slabosti in dežela ni okrevala tako, kot si je želel njegov, ombudsman, predsednik Roosevelt in zagovorniki programa. A je vendarle prinesel zakone, na katerih so lahko naslednje generacije gradile naprej. Drugi del naloge je posvečen pregledu slovenskega izseljenskega tiska v ZDA v desetletnem obdobju. Prikaže odzive dveh časopisov različnih ideoloških usmeritev: liberalno-socialistične Prosvete in klerikalnega časnika Ameriški Slovenec. Prikazani so odzivi in primerjava le-teh v obeh časopisih na gospodarsko krizo in na ukrepe New Deala.  
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gospodarska kriza, New Deal, Franklin Delano Roosevelt, delavsko gibanje, Amerikanski Slovenec, Prosveta, slovenski izseljenci v ZDA
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Uporaba struktur angleškega jezika v slovensko ameriškem časniku Jugoslovenski obzor
Milijana Maksimović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba struktur angleškega jezika v slovensko ameriškem časniku Jugoslovenski obzor, predstavlja uporabo amerikanščine oziroma ameriških jezikovnih struktur v časniku slovenskih izseljencev v Milwaukeeju, ki sta ga izdajali podporna organizacija Sloga in Zveza Lilija. V prvem poglavju je predstavljena zgodovina slovenskih naselbin v Ameriki v prvi polovici 20 stoletja, sledi predstavitev uporabe code switichina in code mixinga v pisanju. Drugo poglavje opisuje zgodovino slovenskih časnikov v Ameriki in zgodovino dveh slovensko ameriških časnikov Jugoslovenski obzor in Vestnik in naš dom. V tretjem in četrtem poglavju je predstavljen vpliv amerikanščine in uporaba angleških oz. ameriških jezikovnih struktur v časniku The Jugoslav observer. V zadnjem, petem poglavju pa je predstavljen vpliv slovenščine na amerikanščino.
Ključne besede: Slovenski izseljenci v Milwaukeeju, časnik Jugoslovenski obzor, angleške jezikovne strukture, kodno preklapljanje, kodno mešanje, izposojenka, prevod
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici