| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
Anja Felda, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, predvsem v praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS). Za lažje razumevanje je na začetku diplomskega dela opredeljen pojem pravnih sredstev. Navedena so tudi redna in izredna pravna sredstva in pojasnila, v čem se redna razlikujejo od izrednih pravnih sredstev. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na pojem revizije, razložila, katere so funkcije revizije, dotaknila se bom pojmov dopustnosti in dovoljenosti revizije, naštela bom revizijske razloge in predstavila, kako postopek z revizijo poteka. Osredotočila se bom tudi na pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati in upoštevati, da se revizija kot izredno sredstvo lahko uporabi. Poseben poudarek pri obravnavi revizije kot izrednega pravnega sredstva bom namenila tudi razlagi, zakaj le-ta ni zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije , ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva, ampak marsikdo pozabi, da ta člen zajema le pritožbo ali drugo (redno) pravno sredstvo. Revizija pa je izredno pravno sredstvo ravno zato, ker omogoča poseg v pravnomočno odločbo sodišča, pravnomočnost pa je ustavnopravno varovan institut, ki ga ureja 158. člen Ustave RS, namenjen pa je varstvu pravnega reda s tem, da izključuje negotovost posameznika glede pravno urejenih razmerij, da prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena. V nadaljevanju bodo predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D iz leta 2008, saj je reforma izrednih pravnih sredstev, revizije in zahteve za varstvo zakonitosti izhajala iz izhodišča, da mora Vrhovno sodišče RS skrbeti za razvoj in enotnost pravnega reda na splošno in s tem presegati pomen odločitev v konkretni zadevi. Zadnji del diplomskega dela bo obravnaval revizijo kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča RS, s čimer bo predstavljen postopek in odločanje v zvezi z revizijo. Menim, da je predstavitev praktičnih primerov za boljše razumevanje samega pojma revizije kot izrednega pravnega sredstva nujna, saj bom tako najlažje prikazala kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, sodna praksa Vrhovnega sodišča, Zakon o pravdnem postopku
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1847; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (752,77 KB)

2.
Novosti revizije po noveli ZPP-E
Maja Ruhitel, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavna sprememba revizije po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, v nadaljevanju: novela ZPP-E) je ukinitev dovoljene revizije oziroma ukinitev vrednostnega kriterija, ki je avtomatsko pomenil dostop na vrhovno sodišče. S tem smo zavzeli bolj povezan in celosten pristop k obravnavanju zadev, kjer je edini kriterij dopuščene revizije pomembnost pravnega vprašanja, ki je obenem pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pravila postopka so temu primerno spremenjena, sicer pa tek postopka ostaja bistveno enak. Novela ZPP-E je uvedla institut ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, možnost javne obravnave na vrhovnem sodišču ter možnost javne razglasitve odločitve vrhovnega sodišča. Tudi razlogi za vložitev revizije so delno spremenjeni in določeni pregledneje. Opustitev vrednostnega kriterija pri postopku revizije ni novost v kontinentalnem sistemu, namreč Nemčija je tak pristop ubrala že več kot pred desetletjem. Tudi Ustavno sodišče RS se je že pred časom izreklo, da institut dovoljene revizije ne ustreza vlogi vrhovnega sodišča zato menim, da je bila taka sprememba pričakovana. Vrhovno sodišče je na tak način načeloma dobilo v roke »škarje in platno« v celoti, kajti zakon več ne določa, v katerih primerih je zadevo (ob izpolnjevanju še vseh ostalih predpostavk), zaradi vrednosti, nujno potrebno sprejeti v postopek obravnavanja. Učinke uvedbe ločenih mnenj in javne obravnave bo pokazal čas. Ločena mnenja sodnikov pripomorejo in stremijo k poglobljenemu študiju zadeve in možnosti popolne izjave sodnika v konkretnem primeru, uvajajo se pa po vzoru ločenih mnenj Ustavnega sodišča RS, medtem ko uvedba javnih obravnav prinaša neposredni stik s strankami. Tudi razlogi za vložitev revizije so rahlo spremenjeni oziroma poenostavljeni, kar je obenem prineslo tudi dobrodošlo nomotehnično, preglednejšo ureditev.
Ključne besede: novela, dovoljena revizija, dopuščena revizija, vrhovno sodišče, izredno pravno sredstvo
Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 2051; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici