| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Krizno upravljanje v zdravstvu : magistrsko delo
Matija Miklavčič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bilo obravnavano, kako so zdravstvene ustanove v Sloveniji pripravljene na krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče in druge izredne razmere, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zaključna naloga se osredotoča na strukture, protokole in usklajevanje med različnimi institucijami in organi oblasti pri odzivanju na krize. Raziskava temelji na seriji intervjujev z odgovornimi osebami v ključnih zdravstvenih in vladnih ustanovah, analizira pa obstoječe postopke in pripravljenost sistema. Ugotovitve kažejo, da so zdravstvene institucije razmeroma dobro pripravljene, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju odzivov na večje krize in pri ažuriranju načrtov za krizno upravljanje. V zaključnem delu je bilo predlaganih več izboljšav: redno posodabljanje in preizkušanje kriznih načrtov, izboljšanje komunikacijskih strategij med institucijami in boljše usposabljanje osebja za krizne situacije. Dodatno predlagamo nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile, kako digitalne tehnologije in mednarodno sodelovanje lahko izboljšajo odzivnost na krize. Ta naloga prispeva k razumevanju in izboljšanju kriznega upravljanja v zdravstvu v Sloveniji in nudi osnovo za politične odločitve, ki bi lahko pripomogle k boljši pripravljenosti in odzivnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Ključne besede: krizno upravljanje, zdravstvo, izredne razmere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Začasna oprostitev obveznosti po Sporazumu TRIPS kot ukrep boja proti pandemiji
Matija Damjan, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Sporazum TRIPS je bil pomembno gonilo standardizacije pravne zaščite farmacevtskih izdelkov s pravicami intelektualne lastnine na svetovni ravni. Za primere izrednih razmer, ko mora javni interes prevladati nad zasebnimi pravicami, predvideva uporabo prisilne licence, ki se podeli za vsako državo posebej. Pandemija covida-19 je po celem svetu hkrati povzročila potrebo po pospešitvi proizvodnje in distribucije patentiranih cepiv, zdravil in medicinske opreme. V okviru STO se zato obravnava predlog, da bi v svetovni zdravstveni krizi vse države začasno oprostili obveznosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine iz Sporazuma TRIPS in tako z enkratnim ukrepom odpravili pravne ovire za pravičen dostop do cepiv in zdravil po svetu. Prispevek predstavlja ukrepe za varstvo javnega zdravja v skladu s Sporazumom TRIPS in njihove pomanjkljivosti ter analizira, kako bi v domačem pravu učinkovala predlagana oprostitev obveznosti varovanja pravic intelektualne lastnine.
Ključne besede: intelektualna lastnina, izredne razmere, pandemija, zdravila, cepiva, Sporazum TRIPS, oprostitev obveznosti, prisilna licenca
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (448,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Odločitveni model usposobljenosti zaposlenih v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah
Sabina Slovenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Naši cilji so bili ugotoviti, kaj zaposleni v zdravstveni negi potrebuje za ukrepanje v izrednih razmerah in nato izdelati model usposobljenosti zaposlenega v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah s pomočjo metodologije DEX. S pregledom teorije s področja izrednih razmer, poklicnih kompetenc medicinskih sester in načina usposabljanja delavcev smo osnovali teoretična izhodišča za izdelavo magistrskega dela. Oblikovali smo ekspertno skupino, s katero smo na podlagi strokovne literature in osebnih izkušenj pri delu v zdravstvu določili kriterije, ki so potrebni za delo v izrednih razmerah. Pripravili smo tudi dva vprašalnika, ki sta kot kriterija vključena v model. Kot izredne razmere smo določili množične nesreče. S pomočjo DEX metodologije smo naredili model, katerega smo validirali na petih kandidatih. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo dobili v pogled v znanje pri delu ob množični nesreči in videli, kje so primanjkljaji in priložnosti za izboljšanje. Izkazalo se je, da so zaposleni več kot primerni za delo v izrednih razmerah. Kljub temu so bili slabše ocene deležni vsi kandidati pri usposabljanju, saj so imeli izobraževanje pred več leti. Povzamemo lahko, da so zaposleni v zdravstveni negi strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo, vendar je prisoten deficit pri obiskih tečajev in usposabljanj na področju množičnih nesreč, zato bi bilo na tem področju potrebno več narediti.
Ključne besede: izredne razmere, množične nesreče, DEXi, usposabljanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (699,44 KB)

4.
Upravljanje težkega tovornega prometa na AC/HC v izrednih zimskih razmerah
Vanja Rodošek, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Delo projektne naloge se osredotoča na razvojno-raziskovalno nalogo Upravljanje težkega tovornega prometa na AC/HC v izrednih zimskih razmerah. delo je potekalo v veliki meri praktično, saj je bilo vse informacije za pisanje naloge potrebno zbrati na terenu. Cilj naloge je bil najti rešitve zmanjšanja obremenjenosti odtsavnega pasu na slovenskih avtocestah in hitrih cestah v primeru izločanja tovornih vozil iz prometa zaradi izrednih zimskih razmer ter povečanja kapacitet parkirnih prostorov za tovorna vozila na počivališčih ob avtocestah in hitrih cestah ter ob njihovih spremljajočih objektih.
Ključne besede: Tovorno vozilo, AC/HC omrežje, parkirni prostori, izredne zimske razmere.
Objavljeno v DKUM: 03.04.2018; Ogledov: 1193; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Bivališče za izredne klimatske razmere
Anej Lešnik, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so analizirani in predstavljeni pristopi, bivališča in bivaki za izredne klimatske razmere, s poudarkom na zasnovah majhnih mobilnih struktur. Na podlagi izhodišč in študije izbranih primerov tehnično naprednih bivališč in bivakov, smo zasnovali bivak, ki ima s ponovno uporabo in predelavo odsluženih vagonskih silosov minimalen ekološki odtis, minimalne vpliv na prostor postavitve ter nudi uporabnikom varno zavetje v neugodnih klimatskih razmerah.
Ključne besede: arhitektura, izredne razmere, bivaki, zatočišča, majhne hiše, predelava
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1138; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (7,58 MB)

6.
Dejavniki za zagotavljanje načrta neprekinjenega delovanja v finančni instituciji : magistrsko delo
Tomaž Jeretina, 2013, magistrsko delo

Opis: V nalogi preučujem pristope k pripravi ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja podjetja. Za zagotavljanje le-tega, v mojem primeru banke, je potrebno najprej ugotoviti vzroke, ki lahko pripeljejo do motenj v poslovanju ali celo do prekinitve poslovanja. Glede na to, da se v praksi dostikrat ustavi že pri začetnem procesu analiziranja in popisovanja kritičnih točk, sem najprej raziskal možne pristope k reševanju različnih problemov. Predvsem je pomembno, da zna pripravljavec ukrepov neprekinjenega poslovanja kritično razmišljati, da je kompetenten za določena področja in ima dovolj izkušenj. V kolikor je to zagotovljeno, se lahko pristopi k analiziranju posameznih kritičnih točk poslovnega procesa, ki bi lahko ogrozile normalno poslovanje. Pomembna točka analiziranja sta samoregulacija in razprava, od katerih je odvisno, kako se bosta pripravljavec načrta neprekinjenega delovanja in vodstvo podjetja v določeni situaciji odločila. V kolikor je v določenem bančnem sistemu zagotovljena ustrezna strategija upravljanja operativnih tveganj, je logična posledica, da sta v banki izdelana varnostna politika in načrt neprekinjenega poslovanja, ki ju vodstvo banke v celoti podpira. Upravljanje neprekinjenega poslovanja lahko razumemo tudi kot integralen proces vodenja, ki zagotavlja temelje za razvoj odpornosti banke na nenormalne situacije in njeno zmožnost učinkovitega odzivanja na izredne razmere. S pomočjo ankete sem želel potrditi hipoteze o pripravljenosti bank na izredne razmere in predvsem o stalnem zagotavljanju visokega nivoja pripravljenosti, kar se je pri rezultatih ankete tudi potrdilo. Osrednja nit naloge vodi k temu, da je upravljanje neprekinjenega poslovanja dinamičen in proaktiven proces, ki nenehno stremi k zagotavljanju nemotenega poslovanja vseh organizacijskih enot posameznega poslovnega subjekta, prav tako pa tudi zagotavlja minimalne pogoje poslovanja v primeru večjih katastrof.
Ključne besede: banke, neprekinjeno poslovanje, tveganja, varnost, izredne razmere, krizni management, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.04.2013; Ogledov: 2456; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Izredne razmere in starostnik
Uroš Urbanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje smo priča različnim katastrofam po svetu, ki privedejo do izrednih razmer. Slovenija je kot nekakšna oaza, ki jo posebno hude razmere večjih razsežnosti še niso prizadele. Vendar ne smemo pozabiti, da so nekateri kraji v Sloveniji že bili hudo prizadeti zaradi moči narave (poplave v Železnikih, plaz v Logu pod Mangartom). V kaosu in paniki, ki sta posledica katastrofe, se pogosto zaradi potrebe po lastnem preživetju pozabi na pomoč ljudem, ki niso zmožni samooskrbe. Med rizično skupino ljudi sodijo tudi starostniki. V diplomskem delu smo proučevali njihovo pripravljenost na različne izredne razmere in sposobnost samoreševanja. S starostjo se pojavijo različna obolenja, ki so pogosto vzrok pomanjkanja moči, volje in potrebnega znanja za lastno preživetje. S pomočjo anonimne ankete smo opravili raziskavo v Društvu upokojencev v Občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah o pripravljenosti in izkušnjah starostnikov v primeru izrednih razmer. Ugotovili smo, da starostniki pričakujejo dobro osveščenost v primeru izrednih razmer, da je veliko takšnih, ki svojega doma ne bi zapustili, in da bi v takšnem primeru v večini poskušali sami poskrbeti zase in za svoje bližnje. Iz ankete še lahko ugotovimo, da več kot polovica anketiranih starostnikov še ni bila izpostavljena resnim izrednim razmeram. Večina starejših je menila, da je najtežje stanje izrednih razmer vojna, katero so posamezni anketirani doživeli v času druge svetovne vojne. Menimo, da bi se v primeru kakšnih večjih nesreč oz. katastrof morale organizirati skupine namenjene reševanju in oskrbi samo za potrebe starejšega prebivalstva ter da bi lastne družine oz. svojci starostnikov morali poskrbeti za njihovo varnost.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: izredne razmere, naravne nesreče, starostnik, osveščenost, reševanje
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 3452; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (783,51 KB)

8.
Vloga ostrostrelca v izrednih razmerah : diplomsko delo
Renato Butinar, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: policija, specialne enote, ostrostrelci, izredne razmere, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2347; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (938,60 KB)

9.
Oskrba starostnika v primeru požara, poplave ali potresa
Lovro Fajfar, 2010, diplomsko delo

Opis: Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija.
Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 2699; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici