| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2676; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

3.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 4189; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

4.
Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru
Jerica Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2225; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

5.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE Šentjurija na Dolenjskem
Mojca Derganc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate popisa vinogradniškega in kletarskega izrazja, ki so ga in ga še vedno uporabljajo v Šentjuriju na Dolenjskem, ob tem pa še glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora informatorja, katerega narečno besedilo je predstavljalo osnovo za nadaljnje delo. Na osnovi narečnega besedila in strokovne literature sem v prvem delu diplomskega dela šentjurijski govor umestila v narečni prostor in podala osnovne glasoslovne in oblikoslovne značilnosti. Svoje raziskovanje sem nato usmerila v zapis vinogradniške vprašalnice in slovarja vinogradniškega izrazja. V slovar je vključenih 244 iztočnic, ki zajemajo vse faze procesa: od priprave zemljišča za nasaditev vinograda do končnega produkta — vina. Vanj so vključeni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, ko so bili načini obdelovanja vinogradov, pridelave vina in drugih opravil preprostejši, pa tudi novejši izrazi, ki so povezani s sodobnim načinom vinogradništva. Na koncu geselskega članka se nahaja še podatek, ali je izraz in njegov pomen prisoten v SSKJ, Pleteršnikovem slovarju ali Hrčkovem vinogradniškem strokovnem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, dolenjska narečna skupina, vzhodnodolenjski govor, vinogradniško izrazje, kletarsko izrazje, Šentjurij na Dolenjskem.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2280; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (12,80 MB)

6.
VINOGRADNIŠKO BESEDJE V KRAPENSKI GOVORICI
Nataša Kukolj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v Krapenski govorici prinaša glasoslovni oris govora vasi Krapje in abecedni slovarček narečnih vinogradniških poimenovanj, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Krapje in njene okolice. Nato pa so natančneje prikazane glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednejprleškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi nekaj sodobnejšega izrazja, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje vinogradov ter je bilo v narečje največkrat sprejeto preko knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja vinogradništva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Primerjava iztočnic je narejena po opisih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice. Informator je bil vinogradnik g. Stanko Kukol iz Krapja. Ugotovila sem, da je obravnavano narečje izredno besedno bogato in zanimivo in bilo bi škoda, če bi redkeje rabljena poimenovanja izginila v pozabo. Zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dedišcine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, krapenski govor, vinogradniško izrazje
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1462; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
KMETIJSKO IZRAZJE V BERKOVCIH
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1524; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

8.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE V VASI SVEČINA
Urška Rudl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga že od starega veka in tako je življenje vaščanov že od nekdaj povezano z žlahtno kapljico. To sožitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas Svečina.
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 1551; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

9.
ZDRAVSTVENO IZRAZJE V BLEIWEISOVIH NOVICAH MED LETOMA 1843 IN 1890
Vesna Njenjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstveno izrazje v Bleiweisovih Novicah med letoma 1843 in 1890 obravnava in raziskuje zdravstveno izrazje v Novicah, ki se je pojavljalo predvsem v rubriki Zdravstvene reči z vsemi različnimi oblikami naslova. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti zdravstvenega izrazja, ki se je pojavljalo v rubriki Zdravstvene reči (z vsemi ustrezniki naslova). Za potrebe doseganja cilja so bile uporabljene različne raziskovalne metode. Diplomska naloga predstavi Janeza Bleiweisa, njegove Novice in najpomembneje, zdravstveno izrazje, zapisano v rubriki Zdravstvene reči med letoma 1843 in 1890. Namen je bil ugotoviti, kakšno izrazje se je pojavljalo in prevladovalo, ugotoviti ali je šlo večinoma za enobesedne ali večbesedne izraze, ali so se pogosto pojavljali opisni izrazi, v kolikšni meri so se pojavljali prevzeti, podomačeni in tuji izrazi, ali so se ob tujih izrazih pojavljala dodatna pojasnila ter iz katerega jezika izvira večina tujih izrazov.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Kmetijske in rokodelske novice, zdravje, zdravstveno izrazje, prevzeta beseda, tujka, etimologija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1388; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1007,05 KB)

10.
NAREČNO IZRAZJE OBIČAJA KOŠNJE TRAVE V ZREŠKEM GOVORU
Maja Kovče, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1515; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici