| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pinocembrin iz medu kot potencialni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop
Urška Vtič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pinocembrin iz medu v vlogi lovilca končnih kemijskih karcinogenov s pomočjo kvantnomehanskih simulacij. Obravnavali smo devet končnih kemijskih karcinogenov: 2-cianoetilen oksid, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksid, β-propiolakton, etilen oksid, kloroetilen oksid, glicidamid, propilen oksid, stiren oksid in vinil karbamat epoksid. S pomočjo kvantnomehanskih simulacij z metodo Hartree-Fock, ki smo jih izvedli s programom Gaussian 09 na gruči računalnikov VRANA, smo izračunali aktivacijske proste energije pri treh različnih fleksibilnih baznih setih HF/6-31G(d), HF/6-31+G(d,p) in HF/6-311++G(d,p), ob uporabi dveh različnih modelov implicitnih topil. Grafični rezultati dokazujejo, da reakcije alkilacije med pinocembrinom in devetimi končnimi kemijskimi karcinogeni potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Aktivacijske proste energije za reakcije alkilacije med kemijskimi karcinogeni in pinocembrinom, pridobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, pa smo primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med identičnimi karcinogeni in gvaninom - najreaktivnejšo bazo DNK. Na podlagi primerjave z gvaninom smo lahko določili, kako dober lovilec kemijskih karcinogenov je pinocembrin. Ugotovili smo, da pinocembrin predstavlja enakovredno učinkovit lovilec kemijskih karcinogenov v primeru etilen oksida, kloroetilen oksida in glicidamida kot gvanin, saj so izračunane aktivacijske energije podobne eksperimentalnim vrednostim za reakcije z gvaninom. V primeru 2-cianoetilen oksida, AFB1 ekso-8,9-epoksida, propilen oksida in stiren oksida pa pinocembrin ne more učinkovito zaščititi našega dednega materiala, saj je aktivacijska prosta energija pri omenjenih karcinogenih višja od eksperimentalno določene vrednosti za reakcije teh karcinogenov z gvaninom. Pinocembrin predstavlja bolj učinkovit lovilec le v primeru β-propiolaktona in vinil karbamat epoksida, kjer sta bili aktivacijski prosti energiji nižji kot v primeru reakcije z gvaninom.
Ključne besede: pinocembrin, med, flavonoidi, kemijski karcinogeni, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
Izboljšanje kakovosti napetosti v sodobnih nizkonapetostnih omrežjih
Martin Černezel, 2020, diplomsko delo

Opis: V sodobnih nizkonapetostnih omrežjih opažamo vedno večje zahteve po električni energiji in slabšanje kakovosti napajalne napetosti. V diplomski nalogi smo predlagali različne ukrepe za izboljšanje kakovosti napetosti. Posebej smo obravnavali regulacijo proizvedene jalove moči s fotonapetostnimi elektrarnami, uporabo baterijskih hranilnikov in dvig napajalne napetosti na nizkonapetostni strani transformatorja. Za realno omrežje s 55 odjemalci smo opravili stacionarne izračune, s katerimi smo določili napetostni profil omrežja in toke skozi vodnike. Opravili smo tudi dinamične izračune upadov napetosti zaradi zagonov toplotnih črpalk. Iz dobljenih rezultatov sklepamo, da bo v prihodnosti uporaba obravnavanih ukrepov igrala veliko vlogo za zagotavljanje ustrezne kakovosti napajalne napetosti.
Ključne besede: kakovost napetosti, nizkonapetostno omrežje, sodobni elementi nizkonapetostnega omrežja, izračuni pretokov energij, dinamični izračuni
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

3.
Izbira nove transformatorske postaje – RTP NOP II ventilacijska postaja
Miha Kvartič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje načrtovanje nove transformatortorske postaje za ventilacijsko postajo NOP II v podjetju Premogovnika Velenje d.d. Opisana je obstoječa postaj in izvedeni so izračuni kratkih stikov, dimenzioniranje aparatov in naprav ter izbira ustrezne opreme za novo transformatorsko postajo. Prikazana je lokacija nove transformatorske postaje ter opis predvidene opreme.
Ključne besede: električno omrežje, transformatorska postaja, kratkostični izračuni, izbira opreme, Premogovnik Velenje
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 548; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

5.
Procesi odrezavanja za izdelavo delov progresivnega orodja
Alen Vindiš, 2018, diplomsko delo

Opis: Izdelava progresivnih orodij za izdelavo štancanih kovinskih izdelkov je danes še vedno eden izmed prevladujočih postopkov izdelave komponent za potrebe avtomobilske industrije. V podjetju VAR d.o.o. se vse od svoje ustanovitve intenzivno ukvarjajo z izdelavo in nenehnim razvojem progresivnih orodij, ter ob enem sledijo trendom lahke in modularne gradnje ter varnosti na področju izdelave sklopov za motorna vozila. Diplomska naloga prikazuje izdelavo progresivnega orodja za postopek štancanja izdelka Haltering 502917 iz nerjavne pločevine. Izdelek Haltering 502917 je nosilec dolivne cevi bencinskega rezervoarja za avtomobil BMW 3 Hybrid. V diplomski nalogi so prikazane splošne osnove o tematiki orodjarstva, prav tako pa je je na primeru zbirne plošče v orodju prikazan preračun posameznih postopkov odrezavanj in predvsem primerjava med izračunanimi in dejanskimi časi za izdelavo posameznih komponent orodja. Za vsak segment orodja se je v sklopu razvoja orodja naredil tudi CAM program poti orodij pri posamezni mehanski obdelavi in pa časovna analiza, ki je prikazana v sami diplomski nalogi. Časovna analiza mehanske obdelave je danes pri oddaji ponudbe in določitvi prodajne cene progresivnega orodja ključnega pomena, saj ima največji vpliv na ceno orodja in seveda pridobitev projekta s strani kupca. S tem pogojena pa je tudi pokalkulacija orodja, ki s finančnega vidika prikazuje na podlagi realiziranih ur mehanske obdelave stroškovno analizo in pa predvsem pokritost projekta ter seveda zaslužek podjetja pri projektu.
Ključne besede: mehanska obdelava, pokalkulacija, izračuni postopkov odrezavanj, CAM
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 793; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

6.
Načrtovanje nove transformatorske postaje na smučišču Rogla
Uroš Heric, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Konstantna razpoložljivost električne energije je blaginja, brez katere si danes ne moremo predstavljati vsakdanjega življenja. Da nam je električna energija vedno na dosegu rok, je zadolžen elektroenergetski sistem. V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na distribucijski del elektroenergetskega omrežja. Ta je zadolžen za to, da uporabnik dobi električno energijo take napetosti, da jo lahko uporablja za svoje električne naprave. Električni stroj v distribucijskem omrežju, ki opravlja to nalogo, je transformator. Da vse dobro deluje, je treba zgraditi transformatorsko postajo, v kateri je poleg transformatorja še vsa ostala potrebna oprema. V nalogi sem načrtoval transformatorsko postajo, ki bi zagotavljala električno energijo na smučišču Rogla. Zato je bilo treba izbrati dovolj močan transformator in izbrati pravilno dimenzionirano opremo. Poleg tega sem s pomočjo programa AutoCAD narisal risbo situacije in enopolno shemo transformatorske postaje z vso opremo.
Ključne besede: električno omrežje, transformatorska postaja, načrtovanje, kratki stiki, izračuni
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 701; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Absorpcija rentgenske svetlobe v hidridih elementov skupin 3p in 4p
Robert Hauko, 2017, doktorska disertacija

Opis: V območju energij roba K smo izmerili fotoabsorpcijske spektre plinastih hidridov elementov skupine 3p (PH3, H2S, HCl). Analizo smo razširili na že prej izmerjene hidride skupine 4p (GeH4, AsH3, H2Se, HBr) ter na žlahtna plina Ar in Kr in spekter SiH4, ki ni v dosegu naših meritev. Oblike robov in ostre strukture tik nad robom zrcalijo eno- in večelektronske prehode na molekulske in modificirane atomske orbitale. V analizo pod-robnih struktur smo vključili tudi objavljene homologne spektre skupine 2p (CH4, NH3, H2O and HF), vključno z žlahtnim plinom Ne, ki imajo robove v področju trde ultravijolične svetlobe. Strukturo roba smo modelirali z linearno kombinacijo resonančnih komponent, ki opisujejo vzbuditve v posamezna vezana stanja in v kontinuum. Relativne energije in verjetnosti posameznih prehodov, ki smo jih izračunali s programsko kodo ORCA, se dobro ujemajo z izmerjenimi vrednostmi. Robovi homolognih spektrov težjih hidridov so si zelo podobni, v vseh simetrija molekule narekuje prehode na najnižje nezasedene orbitale. V zaporedju 2p prevlada močan učinek jedrskega potenciala. Prehodi na višje, kvaziatomske nivoje, so zelo podobni prehodom v prostem atomu. Pri analizi valenčnih sovzbuditev nad absorpcijskim robom smo s postopkom dekonvolucije kompenzirali povečano naravno širino struktur pri skupini 4p. Podobnost oblik ostrih struktur v analognih parih spektrov kaže na enak sklopitveni mehanizem zunanjih elektronskih konfiguracij v obeh zaporedjih spektrov. Pokazali smo, da lahko višjeenergijski del sovzbuditvenega spektra dobro modeliramo s sovzbuditvenima spektroma Ar oz. Kr. Celotni presek za enojno ionizacijo ob prehodu drugega elektrona v vezano stanje kaže v obeh skupinah rahlo upadanje v odvisnosti od naboja centralnega atoma, pri čemer prevladuje prehod valenčnega elektrona na kvaziatomske orbitale. To je v nasprotju z rezultati meritev pri globokih sovzbuditvah, kjer prevladujejo prehodi na molekulske orbitale. Naša spoznanja potrjujejo nekatere novejše meritve v emisijski spektroskopiji. Celotna analiza in dobro ujemanje parametrov, ki smo jih izračunali v dvostopenjskem računu, z izmerjenimi, kaže na to, da lahko tudi valenčne sovzbuditve v molekulah hidridov skupin 3p in 4p dovolj dobro opišemo s približkom nenadnega prehoda: vzbujanju notranjega elektrona sledi relaksacija molekule z otresanjem valenčnega elektrona v višja vezana ali prosta stanja.
Ključne besede: rentgenski absorpcijski spektri, plinasti hidridi, spektri 3p na robu K, spektri 4p na robu K, izračuni DFT, večelektronske vzbuditve, spektri sovzbuditev, otresanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1128; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

8.
VPLIV PRAVNE OBLIKE NA POSLOVNO USPEŠNOST PODJETJA NA PODROČJU KAMNOSEŠTVA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Dejan Kuronja, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo želimo na konkretnih primerjalnih izračunih ugotoviti ali se poslovanje glede na pravno obliko v Avstriji in Sloveniji (davčni vidik, podjetniško okolje) razlikuje v dejavnosti kamnoseštva. Primerjalni izračuni pokažejo, da se davčni vidik in podjetniško okolje v Avstriji bistveno razlikuje od Slovenije. Ustanovitev pravne oblike samostojnega podjetnika je v Avstriji najugodnejša oblika poslovanja v dejavnosti kamnoseštva, stroški njenega poslovanja pa so nižji v primerjavi s stroški samostojnega podjetnika v Sloveniji.
Ključne besede: Pravne oblike poslovanja, kamnoseštvo, prednosti, slabosti, primerjalni izračuni.
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 853; Prenosov: 1

9.
PRIMERJAVA AB MONOLITNIH IN MONTAŽNIH PREMOSTITVENIH KONSTRUKCIJ IZ GEOMEHANSKEGA VIDIKA
Žarko Podkoritnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo armirano – betonskih premostitvenih konstrukcij. Za izbrani primer oz. premostitev smo predstavili tri različne tipe konstrukcij: most, škatlast in cevni prepust. Za vsak primer smo predpostavili enake pogoje, prikazali statični, hidrološki in ekonomski izračun, naredili primerjavo in na podlagi dobljenih rezultatov izbrali optimalen oz. najbolj primeren tip premostitvene konstrukcije.
Ključne besede: premostitev, AB, statični izračuni, pretok, prepust, cena
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 801; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

10.
Preveritev in posodobitev izgorevanja goriva z uporabo ISOlib knjižnice v CORD-2 programu
Dušan Ćalić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Na Inštitutu Jožef Stefan se računalniški paket CORD-2 uporablja za preračune sredice lahkovodnih reaktorjev. CORD-2 se uporablja že od leta 1990 in je bil že večkrat verificiran za izdelavo projektnih izračunov Nuklearne elektrarne Krško. V ta namen smo znotraj doktorskega dela razvili postopke, s katerimi smo zamenjali obstoječi WIMSD-5B transportni modul za celični izračun z Monte Carlo programom Serpent 2. Razvili smo postopek efektivne homogenizacijske metode (EDH) za izračun presekov na modelu osnovne celice, ki se trenutno uporablja v CORD-2 programskem paketu. Z uporabo novega računskega orodja Serpent-GNOMER smo preverili izvedbo projektnih izračunov za Nuklearno elektrarno Krško. Izračune smo primerjali z eksperimentalnimi in vzporednimi CORD-2 preračuni, kjer smo opravili primerjavo ključnih parametrov. Rezultati analize so pokazali, da metoda Monte Carlo še ni primerna za rutinsko uporabo, lahko pa služi kot referenčna rešitev za preveritev determinističnih izračunov. CORD-2 obravnava zgorevanje goriva z uporabo predhodno generirane knjižnice izotopske sestave, tako imenovano knjižnico ISOlib. Le ta je generirana v odvisnosti od povprečnih obratovalnih pogojev med zgorevanjem. V trenutni verziji programa CORD-2 ne moremo upoštevati efekta hlajenja med remontom. Zato smo izpeljali faktorje hlajenja s katerimi izboljšamo izotopsko sestavo goriva. Izpeljali smo splošno obliko faktorjev, ki so odvisni od časa hlajenja, obogatitve goriva in končne zgorelosti goriva. Z uporabo empiričnih popravkov na enostavnem konzervativnem modelu dosežemo, da se razlika zaradi efekta hlajenja zmanjša.
Ključne besede: Monte Carlo, homogenizacija, deterministični, pomnoževalni faktor, porazdelitev moči, izotopska sestava, reaktorski izračuni, računalniški programi, hlajenje goriva, zgorevanje goriva, tlačnovodni lahkovodni reaktor
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (29,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici