| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOGOVNA PRIMERJAVA IZVIRNIKA IN SLOVENSKEGA PREVODA ROMANA AGATHE CHRISTIE: UMORI PO ABECEDI
Sandra Muhič, 2009, diplomsko delo

Opis: Med sočasnim branjem angleškega romana Agathe Christie The ABC Murders in njegovega prevoda Slovenke Brede Konte Umori po abecedi smo odkrili prevodne premike, ki so se nam zdeli zanimivi. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na prevodne premike na leksikalni ravni, prav tako so nas zanimali prevodi tujk, kot zadnje smo pod drobnogled vzeli izpuste. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: iz teoretičnega in praktičnega. V prvem delu smo predstavili problematiko prevajanja vsakega področja. Prav tako smo izpostavili že ugotovljena spoznanja iz področij prevajanja leksikalnih variacij, tujk in izpustov. V teoretičnem delu smo s prilagojenim modelom Kitty van Leuven-Zwartove analizirali primere iz prevoda. Vsaka podkategorija vsebuje podrobno analizo primerov ter naše predloge. Prav tako smo opisali kakšen vpliv imajo prevodni premiki na stilistično vrednost romana in predvsem kako to vpliva na bralčevo sprejemanje prevoda. Ugotovili smo, da ne glede na obsežnost premika, je prevod stilistično drugačen od originala. S tem ni mišljeno, da je prevod slabši, le različne prvine so izražene drugače.
Ključne besede: stilistika, prevodni premiki, leksikalne variacije, tujke, izpusti
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3504; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (472,27 KB)

2.
OPTIMALNO KRIŽIŠČE S STALIŠČA VPLIVOV NA OKOLJE IN EKONOMSKA UČINKOVITOST
Vesna Čep, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbani promet predstavlja enega izmed glavnih virov onesnaževanja okolja, velik delež k temu pa prispevajo zastoji v križiščih. Preobremenjenost križišč v času jutranje in popoldanske prometne konice povzroča kolone, pogosta ustavljanja in speljevanja ter spremembe v hitrosti, posledica tega pa so velike količine izpustov vozil. Pri izbiri optimalnega križišča se opiramo na osem splošnih kriterijev, zadnje čase pa se zaradi vedno večjega ozaveščanja o negativnih vplivih na okolje vse več pozornosti posveča okoljskemu kriteriju. Poleg omenjenega je pomemben iz vidika investitorja prav tako tudi ekonomski kriterij, ki se preveri z izračunom ekonomske učinkovitosti projekta. Na podlagi študijskega primera se s simulacijo v računalniškem programu PTV Vissim in izračunom izpustov vozil v računalniškem programu EnViVer določi optimalen tip križišča glede na količine izpustov vozil. Izvedena je simulacija obstoječega križišča, ˝turbo˝ krožnega križišča, ˝target˝ krožnega križišča in ˝flower˝ krožnega križišča. Za variantna križišča se v nadaljevanju izvede še finančna in ekonomska analiza, na podlagi katerih se določi, ali investicija v izgradnjo posameznega tipa križišča izkazuje ekonomsko učinkovitost.
Ključne besede: vplivi na okolje, izpusti vozil, krožno križišče, mikrosimulacijski model, učinkovitost, finančna in ekonomska analiza
Objavljeno: 01.03.2016; Ogledov: 596; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

3.
4.
Onesnaževanje zraka in njegovi vplivi - študija primera Lafarge cement Trbovlje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Andreja Jošar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem zbrala, pregledala in analizirala osnovna spoznanja o onesnaževanju okolja zaradi prekomernih izpustov in posledičnega onesnaževanja zraka. Posebno pozornost sem namenila kršitvam zakonskih predpisov zoper okolje. Za študijo primera sem izbrala podjetje Lafarge cement d.o.o.. Analizirala sem Uredbo o sosežiganju odpadkov (2010) in v njej zapisane določbe o mejah zakonsko dovoljenih izpustov za cementarne. Analizirane določbe o omejitvah izpustov sem povezala z rezultati opravljene analize izpustov v cementarni. Analizo izpustov iz cementarne sem primerjala s podatki pridobljenimi iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (2010) in s Specialno uredbo cementarne Lafarge Trbovlje (Okoljevarstveno dovoljenje, 2009: 6) za obdobje od leta 2002 do 2011. Ugotovila sem, da je cementarna delovala po Specialni uredbi (Okoljevarstveno dovoljenje, 2009: 6), ki je dovolila prekomerne izpuste in s tem nemoteno delovanje cementarne v škodo ljudem in okolju. Največji problem predstavljajo izpusti dušikovega oksida (NOX) in pa celotnih organski snovi (TOC), ki vsebujejo rakotvorno spojino benzen. V letu 2003 je prišlo do močnega povišanja izpustov emisij v zrak. Cementarna je proizvedla 29,3 t prahu, 1830,2 t žveplovega dioksida in 1161,2 t dušikovega oksida. Drugo največje izstopanje pa se pojavi v letu 2010 v mesecu oktobru, ko je prišlo do spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (2010). Cementarna je za javnost prikazala rezultate, ki delujejo v skladu s Specialno uredbo in po teh rezultatih so delovali v zakonskih okvirih. Ni pa predstavila pravih rezultatov, ki so prikazali prekomerne izpuste v zrak v neprevetreni Trboveljski dolini. Da bi cementarna razrešila problem prekomernih izpustov, bi morala poskrbeti za njen zagon v skladu z zakonskimi predpisi, ki veljajo za vse cementarne v Sloveniji.
Ključne besede: okolje, zrak, onesnaževanje, škodljive emisije, izpusti, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 2595; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Vpliv različne obdelave tal, temperatur in padavin na izpuste CO2 iz lahkih tal
Maja Hohler, 2014, diplomsko delo

Opis: Leta 2012 je bil izveden poljski poskus na lokaciji Podova v občini Rače-Fram, v kraju Gorica ob glavni cesti. V poskusu smo primerjali pojavnost izpustov ogljikovega dioksida iz lahkih tal med tremi tehnikami obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnikom ter direktna setev. Namen poskusa je bil ugotoviti, kateri načini obdelave tal povzroča večje izpuste ogljikovega dioksida iz tal in ali so izpusti ogljikovega dioksida odvisni od temperature tal in padavin. Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je najprimernejši način obdelave tal neposredna oziroma direktna setev. Ta način obdelave v primerjavi z drugima dvema načinoma ne prihrani le časa in energije za obdelavo, ampak tudi v veliki meri zmanjšuje izpuste CO2 iz tal, ne glede na količino padavin in temperaturo. Sledi ji konzervirajoča obdelava tal, ki izboljšuje vse lastnosti konvencionalne obdelave tal. Povprečni letni izpusti so se zvišali pri oranju 4,71 μmol/m2 s, pri rahljanju 4,53 μmol/m2 s in pri direktni setvi 2,70 μmol/m2 s.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 786; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
Potencial uporabe stisnjenega zemeljskega plina v prometu
Aleš Žurga, 2015, magistrsko delo

Opis: Zemeljski plin predstavlja eno izmed alternativnih pogonskih goriv sedanjega in prihodnjega obdobja, ki ponujajo potencial za znižanje količin izpustov toplogrednih plinov ter drugih onesnaževal zraka na področju prometa, sočasno pa lahko predstavlja tudi vezni člen do širitve uporabe biometana, ki bi kot obnovljivi vir lahko postopoma zamenjal zemeljski plin ter omogočil še bistveno nižje emisije toplogrednih plinov v okolje. Uporaba stisnjenega zemeljskega plina v prometu je obravnavana skupaj z daljinsko oskrbo z zemeljskim plinom, pri čemer analiziramo pozitivne okoljske učinke v prometu na eni strani ter predvideno dodatno porabo s ciljem ohranitve ali izboljšanja izkoriščenosti obstoječih plinskih sistemov. V obdobju intenzivnega tehnološkega razvoja vozila na stisnjen zemeljski plin predstavljajo preizkušeno, zrelo in čistejšo tehnologijo, z uporabniško izkušnjo primerljivo uporabi tradicionalnih goriv, pod pogojem vzpostavljene ustrezne infrastrukture polnilnic. Ob upoštevanju okoli 35 % deleža CNG vozil med novimi vozili v letu 2030 bi utegnili na področju cestnega prometa znižati skupne letne emisije CO2,ekv do 10 % v primerjavi s scenarijem brez uporabe CNG. Predvidena dodatna letna poraba zemeljskega plina v ta namen bi lahko ob ugodnem razvoju trga znašala prek 300 milijonov Sm3. Izkazanim koristim navkljub je težko pričakovati samoumeven razvoj trga v smeri scenarija z najvišjim deležem uvedenih CNG vozil. Zaznana je bila kompleksnost medsebojnih vplivov številnih dejavnikov, ki zvišujejo negotovost prihodnjega razvoja, ter potreba po jasno izraženi strategiji prihodnje energetske oskrbe kot predpogoj za izkoriščanje potenciala zemeljskega plina na področju cestnega prometa.
Ključne besede: Stisnjen zemeljski plin, CNG, alternativno gorivo, gradnja CNG polnilnic, izpusti onesnaževal zraka, znižanje emisij toplogrednih plinov, izkoriščenost plinovodnih omrežij
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1066; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
Smiselnost uporabe električnega vozila pri dostavi hitre hrane v mestu Maribor
Mitja Nerat, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo smiselnost zamenjave konvencionalnega dostavnega avtomobila z električnim v podjetju iz Maribora, ki se ukvarja z dostavo hrane. V ta namen smo najprej podali pregled električnih vozil skozi zgodovino, njihovo sestavo in način delovanja. Opisali smo trenutno stanje na področju baterij in polnilne infrastrukture v Mariboru. S pomočjo GPS naprave smo opravili meritve, proučili obstoječe stanje in ga kritično analizirali iz logističnega, ekonomskega in okoljskega vidika. Po interpretaciji izračunov in primerjav smo potrdili primarno hipotezo diplomske naloge. Ugotovili smo, da je električni avtomobil po preteku dveh let stroškovno bolj učinkovit od konvencionalnega. Električno vozilo je tudi okoljsko manj problematično, saj proizvodnja električne energije povzroča veliko manj izpustov CO2, kot jih povzroči motor na notranjem izgorevanje. Končna ugotovitev je, da bi električno vozilo povsem adekvatno zamenjalo konvencionalno ob manjšem ekološkem odtisu in boljši podobi podjetja.
Ključne besede: električno vozilo, dostava, trajnost, izpusti, učinkovitost
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TAL
Doroteja Brumec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno: 27.01.2017; Ogledov: 676; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

9.
POVEČANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN KONKURENČNOSTI PODATKOVNIH CENTROV Z IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Boštjan Baboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje dotaknil teme o energetski učinkovitosti podatkovnih centrov. Za boljše razumevanje obravnavanega področja sem raziskal in opisal tehnične zasnove podatkovnih centrov, vplive na porabo energije in možnosti izrabe proizvedene energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Na podlagi smernic stroke in matematičnih modelov sem izvedel tehnično in ekonomsko analizo vpliva rabe proizvedene energije iz OVE na energetsko učinkovitost podatkovnega centra IZUM.
Ključne besede: podatkovni center, zeleni podatkovni center, energetska učinkovitost, obratovanje, hlajenje, napajanje, obnovljivi viri energije, sončna elektrarna, izpusti toplogrednih plinov
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

10.
TRAJNOSTNI RAZVOJ IN RAZVOJ TRAJNOSTNIH BETONOV
Anica Kosmač, 2016, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj si prizadeva k organiziranemu načelu ohranjanja končnih virov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev življenja na Zemlji prihodnjim generacijam. Iz tega razloga smo se poglobili v trajnostne vidike industrije betona in betonskih konstrukcij in ugotovili, da lahko beton prispeva k trajnosti iz vidika vseh treh stebrov trajnostnega razvoja. Iz okoljskega vidika na ravneh, kjer se prizadeva k energetski in tehnološki učinkovitosti ter učinkovitosti pri upravljanju z viri skozi njihov celotni življenjski cikel itd. Iz socialnega vidika na ravneh, kjer lahko nudi kvaliteto, varnost, zaščito in udobje, uporabnost in estetiko, kjer se lahko učinkovito upravlja z zemljo in spomeniškim varstvom, omogoča širok spekter zaposlovanja itd. In iz ekonomskega vidika lahko z ustrezno rabo betona in betonskih konstrukcij nižamo stroške življenjskega cikla, podpiramo lokalna gospodarstva itd.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostna gradnja, beton, cement, izpusti CO2, življenjski cikel, trajnostna mesta
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 499; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici