| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 708; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Modeliranje za hitro ocenjevanje posledic kemijskih nesreč
Violeta Trajkovska, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko nevarnih snovi se shranjuje, prečrpava in uporablja na številnih industrijskih lokacijah pri podobnih pogojih. Pri tem lahko pride do izpustov in nezgod, ki povzročijo veliko škodo in posledice za ljudi in okolje. Zato je potrebno učinkovito prepoznavanje možnih scenarijev izpustov in ocenjevanje njihovih posledic. V magistrski nalogi je prikazan razvoj empiričnih regresijskih modelov za hitro in približno ocenjevanje posledic nesreč z nevarnimi snovmi, ki povzročijo požar, eksplozije ali strupene koncentracije. Osredotočili smo se na kemikaliji, ki se uporabljata najpogosteje, to sta klor in utekočinjeni naftni plin. Med scenariji smo izbrali katastrofalni trenutni izpust celotne vsebine in iztekanje snovi iz rezervoarja skozi odprtino. Simulacije izpustov smo izvedli z računalniškim programom Phast in določili vplivna območja. Uporabili smo statistične metode, kot je eksperimentalni načrt, za določanje vplivnost vhodnih parametrov. Na osnovi dobljenih rezultatov statističnih testov smo prepoznali tiste vhodne podatke, ki pomembno vplivajo na vplivna območja in izločili preostale. Z uporabo večkratne linearne ali polinomske regresije smo izdelali matematične modele z najmanjšo napako za napoved velikosti vplivnih območij z uporabo pomembnih parametrov. Nazadnje smo preverili ustreznost modela iz prejšnjega koraka tako, da smo izvedli analizo variance, z uporabo F-testa pa smo ocenili, kolikšen delež variacije vplivnih območij lahko pojasnimo z razvitim modelom. Rezultati kažejo da je mogoče s statističnimi metodami določiti manjše število najpomembnejših vhodnih parametrov, ki opisujejo znatni delež variacije vplivnih območij, napovedanih z računalniškimi programi, hkrati pa je možno generirati nelinearne regresijske modele za hitro napovedovanje vplivnih območij ob določeni stopnji zaupanja.
Ključne besede: klor, utekočinjeni naftni plin, izpust, analiza variance, večkratna polinomska regresija, eksperimentalni načrt
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1072; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
ZNIŽEVANJE EMISIJ Z OPTIMIZACIJO TRANSPORTA
Branka Hočevar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V enem izmed vodilnih mednarodnih podjetij za ustno in osebno higieno sta hiter razvoj in hitro prilagajanje na spremembe na trgu ter načinu življenja še kako pomembna. Taka podjetja so v nenehnem iskanju boljših, cenejših in bolj optimalnih rešitev, ob vsem tem pa je še posebej pomembno, da so okolju prijazna in da stremijo k izboljšanju trajnostnega razvoja. Z diplomsko nalogo smo želeli analizirati, kako sta centralizacija in reorganizacija mednarodnega podjetja in njegove podružnice v Sloveniji vplivali na spremembo izpusta ogljikovega dioksida pri izvozu in uvozu. Podjetje je prestrukturiralo celotno oskrbovalno verigo za področje uvoza v balkanske države. Z analizo ogromne podatkovne baze smo želeli priti do zaključka, ali je v dotičnem primeru rezultat enako vzpodbujajoč kot rezultat celotnega podjetja na globalni ravni.
Ključne besede: Izpust ogljikovega dioksida, Oskrbovalna veriga, Transport, Učinek tople grede, Trajnostni razvoj
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 753; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
OCENA TVEGANJA PRI UPORABI KLORA V INDUSTRIJSKIH PROCESIH
Polona Amon, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali prisotnost in uporabo klora v industrijskih procesih. Preučili smo, kje in zakaj se klor uporablja, kako ga skladiščijo in prečrpavajo. Osredotočili smo se na ocenjevanje tveganja večjih nesreč ob izpustu klora. Za primer iz literature smo prikazali študijo HAZOP, izračunali pretok izteklega klora, toksičnost in disperzijo. Na podlagi izračunanih vrednosti smo določili razdalje, na katerih klor doseže različne škodljive vrednosti koncentracij. Dobljene rezultate iz literature smo primerjali z vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom PHAST. Incidentom smo določili pogostost, individualno in skupinsko tveganje ter indekse tveganja. V drugem delu smo definirali možne scenarije za slovenski industrijski obrat, v katerem poteka proizvodnja, skladiščenje in transport klora. S programom PHAST smo na podlagi podatkov, dobljenih v obratu, izračunali pretok klora za šest različnih scenarijev in določili razdalje, na katerih klor doseže določene koncentracije, kot so vrednosti ERPG, IDLH in AEGL, ter jih primerjali z vrednostmi, ki so jih dobili v podjetju. Rezultati ocen tveganja kažejo, da lahko že manjše napake in nepravilnosti pri ravnanju s klorom privedejo do hudih posledic, saj so območja vpliva velika že pri manjših izpustih. Zato mora vsako podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi snovmi, izvesti celovito oceno tveganja za zmanjšanje nevarnosti in ustrezno ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Ključne besede: klor, izpust, tveganje, posledice, koncentracija
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 2038; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

6.
(Samo)cenzura v prevodih romana Koča strica Toma
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje (samo)cenzuro v slovenskih prevodih romana Koča strica Toma pisateljice Harriet Beecher Stowe. Pojma »cenzura« in »samocenzura« sta podrobno opredeljena, s poudarkom na (samo)cenzuri pri prevajanju. Poleg obstoječih slovenskih prevodov je predstavljen tudi sam roman in njegov pomen, vključno z razlogi za njegov nastanek. V osrednjo obravnavo sta zajeta prirejena prevoda angleškega izvirnika, bolj točno slovenski priredbi iz let 1934 in 1954. Ker sta bili oblikovani kot deli mladinske književnosti, je posebno poglavje posvečeno tudi temu vidiku ustvarjanja. Izvirno besedilo je bilo potrebno skrajšati in prirediti, da je ustrezalo mlajši ciljni publiki. Posledično je to pomenilo izpust in povezovanje poglavij ter posploševanje besedišča. Nadalje se delo osredotoča na družbenopolitično (samo)cenzuro v slovenskem prevodu iz leta 1954. Dokazovanje samocenzure določenih zgodovinskih dejstev in religioznih elementov v zgodbi temelji na primerjavi omenjenega prevoda z izvirnim besedilom in slovensko različico iz leta 1934, ob upoštevanju specifičnih družbenih, političnih, kulturnih in ideoloških okoliščin. Samocenzura je bila ugotovljena tako v obliki izpustov religiozno obarvanih in družbenopolitično spornih delov zgodbe kot tudi na mikrostrukturni ravni. Ker takšen »socialistično« okrnjen prevod in priredbo tega velikega protisužnjelastniškega romana beremo še danes, je skrajni čas za nov prevod, pa naj bo ta še vedno v prirejeni obliki za otroke in mladino ali integralni prevod, ki ga bodo v današnji svobodni Sloveniji radi brali stari in mladi.
Ključne besede: prevod, priredba, mladinska književnost, izpust, družbenopolitična cenzura in samocenzura, ideologija, religija, socializem.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2859; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (730,65 KB)

7.
IZBOLJŠAVE NA OSEBNIH VOZILIH Z MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM IN NJIHOV EKOLOŠKI UČINEK V CESTNEM PROMETU
Mitja Pšajd, 2009, diplomsko delo

Opis: Naloga prikazuje delovanje motorjev z notranjim zgorevanjem, njihove izboljšave in delovanje ter njihov vpliv na cestni promet. Prikazani so statistika registriranih vozil (za koliko se je število vozil iz leta v leto zmanjšalo ali povečalo) in podatki o izpustu emisij na kilogram zraka, ki so za prihodnost seveda velikega pomena. V zaključku naloge so navedeni primeri o ekoizračunih, ki so zelo pomembni za avtomobile, ter izračuni izpustov in prihranka emisij na okolje.
Ključne besede: Ključne besede: izboljšave motorjev, učinek izboljšav na cestni promet, statistika registriranih vozil, izpust emisij na kilogram zraka
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2501; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

8.
POSEGI PREVAJALCEV V PREVOD NA PRIMERU ŠTIRIH GRIMMOVIH PRAVLJIC
Anita Flis, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na teoretični del, ki predstavlja podlago za raziskavo, in na praktični del, v katerem smo primerjali prevode štirih znanih pravljic bratov Grimm, namreč Rdeča kapica, Sneguljčica, Janko in Metka, Pepelka, iz različnih časovnih obdobij z izvirniki. Skozi analizo smo ugotovili, da so prevajalci različno posegali v izvirnik in ga bodisi spreminjali, dopolnjevali, da bi ga tako naredili zanimivejšega in bolj napetega. Na nekaterih mestih so tudi izpuščali dele stavkov ali kar cele povedi. Nasilne elemente so večinoma prevedli. Elemente z versko konotacijo so prevajali različno glede na obdobje, iz katerega izvira prevod, kar je verjetno odvisno tudi od režima, ki je vladal v tistem času.
Ključne besede: prevajanje, otroška literatura, spreminjanje, dopolnjevanje, izpust
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2892; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici