| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS
Maja Ovčak Kos, Žiga Razdrih, 2015, strokovni članek

Opis: Avtorja v prispevku obravnavata posamezna vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja. Osrednja raziskovalna pozornost je namenjena predstavitvi aktualne prakse Vrhovnega sodišča RS s tega področja in njenemu kritičnemu ovrednotenju. Ukvarjata se s problematiko vsebine tožbenega zahtevka paulijanske tožbe, obsega razjasnjevalne dolžnosti sodišča pri oblikovanju pravilnega tožbenega zahtevka, nasprotne izpodbojne tožbe, opustitve procesnega dejanja kot izpodbojnega pravnega dejanja, neplačevitosti dolžnika kot objektivnega pogoja izpodbijanja, ustanovitve omejene stvarne pravice v korist odsvojitelja nepremičnine, z razmerjem paulijanske tožbe do ničnosti kot splošne oblike neveljavnosti pogodb ter vprašanjem upnikove izbire pravilnega pravnega varstva. Svoje ugotovitve med drugim skleneta s predlogom za spremembo zakonske ureditve instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja.
Ključne besede: stečaj, dolgovi, dolžniki, tožbe, sodna praksa, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja, sodna praksa, tožbeni zahtevek paulijanske tožbe, paulijanski ugovor, opustitev procesnega dejanja, neplačevitost dolžnika, razmerje do splošnih oblik neveljavnosti pogodb
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 568; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (451,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izpodbijanje pravnega posla v obliki notarskega zapisa
Jerneja Hernja, 2017, magistrsko delo

Opis: Notarski zapis je javna listina, če so zato izpolnjene predpostavke iz Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Kljub temu, da je notarski zapis javna listina, nima učinka pravnomočnosti. Na podlagi izrecnega soglasja dolžnika pridobi posebno naravo, in sicer postane neposredno izvršljiv. Terjatev mora biti določena in zapadla. Kadar je notarski zapis neposredno izvršljiv, ima podoben učinek izvršljivosti kot pravnomočna sodna odločba ali sodna poravnava. Za varstvo dolžnika v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je poskrbljeno z ugovori zoper sklep o izvršbi na podlagi 55. člena ZIZ (v nadaljevanju ZIZ) in s samostojno tožbo. Poudariti je treba, da ni veljaven ugovor zoper sklep o izvršbi, da je notarski zapis ničen, to je treba dokazati v pravdi. Prav tako je treba razlikovati med tožbo, v kateri se izpobija veljavnost pravnega posla, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ugotovitveno tožbo. Z ugotovitveno tožbo lahko dolžnik izpodbija lastnost javne listine (pristnost, sestavo ali vsebino). Za pravne posle, za katere ZN v 46. in 47. členu ter drugi zakoni predpisujejo kot pogoj za veljavno sklenitev obliko notarskega zapisa, je posledica kršitve obličnosti ničnost. V izjemnih primerih so dopustna odstopanja in izjeme, vendar izpolnitev ničnega notarskega zapisa ne omogoča konvalidacije v veljavno sklenjen pravni posel. Glede na posebno naravo pravnega posla, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, in pregledano sodno prakso je razvidno, da se poskusi izpodbijanja pravnih poslov, sklenjnenih v obliki notarskega zapisa, pojavljajo, vendar jih poskušajo v večini primerov izpodbiti na napačen način.
Ključne besede: notar, notarski zapis, javna listina, ničnost, izpodbojnost, izpodbijanje notarskega zapisa, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, avstrijsko pravo
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

3.
PRIZNANJE IN IZVRŠEVANJE TUJIH ARBITRAŽNIH ODLOČB PO ZAKONU O ARBITRAŽI
Darinka Gologranc, 2016, diplomsko delo

Opis: Arbitraža (angl. Arbitration, franc. Arbitrage, lat. Arbitrato) je stara institucija, ki je namenjena mirni obliki reševanja sporov, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. O sporu odloča tretja nepristranska oseba ali več oseb, odločitev ki jo sprejmejo, pa je za stranke zavezujoča in ima učinke pravnomočne sodbe. Osebe, ki odločajo imenujemo arbitri. Pristojnost odločati o sporu daje arbitrom arbitražni sporazum, ki ga stranki skleneta na podlagi svobodne volje. Postopka pred arbitražo ne ureja zakon, ampak svobodna volja strank. Stranki tudi sami izbereta materialno pravo, ki ga sodišče uporabi. Odločitev, ki jo arbitražno sodišče sprejme, je za stranki zavezujoča. Velika večina arbitražnih odločb stranke izvršijo prostovoljno, vendar vselej ni tako. Še posebej je lahko izvršitev arbitražne odločbe problematična, v kolikor stranki nista iz iste države in gre torej za tujo arbitražno odločbo. Republika Slovenija je poleg drugih 155 držav podpisnica Konvencije združenih narodov o priznavanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, ki je za poenotenje priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe gotovo zelo pomembna kot pravni akt harmonizacije po celem svetu. Newyorška konvencija, na katero napotuje Zakon o arbitraži v 42. členu, se uporablja tudi za priznanje tujih arbitražnih odločb držav, ki niso podpisnice konvencije. Postopek priznanja in izvršitve poteka po pravilih postopka, ki velja na ozemlju države, kjer se zahteva priznanje. Sodišče na predpostavki nearbitrabilnosti spora in kršitve javnega reda države v kateri teče postopek za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe pazi po uradni dolžnosti, vendar jih ni dolžno upoštevati. Če sodišče presodi, da ni ovir, izda sklep o priznanju tuje arbitražne odločbe.
Ključne besede: arbitraža, arbitražna odločba, tuja arbitražna odločba, Newyorška konvencija, priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe, postopek priznanja, izpodbijanje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1569; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega
Romana Sevčnikar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prav institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, o katerem bom pisala v svojem diplomskem delu, predstavlja stično točko, kjer se združita interes upnika, da ohrani jamstvo nad premoženjem dolžnika, in interes dolžnika, da prosto razpolaga s svojim premoženjem. S tem institutom skuša pravni red reševati konflikt med upnikom in dolžnikom. Upnik ima interes po ohranitvi premoženja in celotnem poplačilu terjatve, dolžnikov interes pa je prosto razpolaganje s stvarjo. Dolžnik, svoje premoženje zmanjšuje in s tem doseže otežitev poplačila upnikov. Način zmanjšanja premoženja je z odplačnimi in neodplačnimi pravnimi dejanji. Primeri izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so predvsem ustanovitev omejenih stvarnih pravic, neodplačen prenos lastninske pravice, prevzem nesorazmernih obveznosti, opustitev dejanj za pridobitev pravic (odpoved dediščine). V slovenskem pravnem redu obstajata dve vrsti izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Izpodbijanje na podlagi splošnih pravil 255. člena Obligacijskega zakonika : (v nadaljevanju OZ) ter izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju na podlagi 271. člena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju : (v nadaljevanju ZFPPIPP). Za uspešno uveljavitev izpodbojnih zahtevkov pa je potrebno, kot pri izpodbijanju po OZ in pri izpodbijanju po ZFPPIPP, izpolnjevati objektivne in subjektivne pogoje. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega. Skozi delo bom opisala namen in bistvo obeh institutov ter pomembne razlike v predpostavkah za izpodbijanje neodplačnih poslov po OZ in po ZFPPIPP. Predstavila bom oblikovanje tožbenih zahtevkov in učinke uspešnega izpodbijanja neodplačnega posla. Sodna praksa je obsežna in dokaj usklajena. S pomočjo sodne prakse bom predstavila najpogostejša neodplačna pravna dejanja dolžnikov. V delu se bom posebej posvetila nekaterim vprašanjem v zvezi s pogoji in posledicami izpodbijanja neodplačnih pravnih dejanj, s katerimi se v praksi srečujejo upniki in upravitelji stečajnega dolžnika.
Ključne besede: izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, neodplačni pravni posli, subjektivni pogoj, objektivni pogoj, dolžnik, upnik, stečajni dolžnik, zmanjšanje premoženja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1166; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1008,83 KB)

5.
PRAVNA VARNOST LASTNIKA NEPREMIČNINE PRI DOLOČANJU VREDNOSTI NEPREMIČNINE V SISTEMU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
Tina Humar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje slovenski sistem množičnega vrednotenja nepremičnin z vidika pravne varnosti lastnika nepremičnin. Sistem množičnega vrednotenja je v Sloveniji sicer operativen, vendar pa je njegova uporaba trenutno okrnjena zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS o neizpolnjevanju ustavno varovanih standardov pravne varnosti. Pravno varnost posameznika zagotavlja spoštovanje načela pravne države. Za ta namen mora država poskrbeti za jasne, nedvoumne, razumljive in nomotehnično brezhibne predpise. V vsakem posameznem primeru morajo biti odločitve vsebinsko pravilne in ustrezno postopkovno varovane. Sistem množičnega vrednotenja je postopek, v katerem se nepremičninam oceni njihova tržna vrednost. Pri tem se kot orodje uporabijo modeli množičnega vrednotenja, ki jih oblikuje Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi ugotovitev spremljanja trga nepremičnin. Individualno vrednost vsake posamezne nepremičnine nadalje določajo podatki o lastnostih le te, ki so sistematično zbrani in vpisani v uradne evidence preko sistemu evidentiranja nepremičnin. Tako oblikovana posplošena tržna vrednost je večnamenski podatek in se uporablja za različne javne in zasebne namene, tudi za davčne namene in v postopkih ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Prav v teh dveh vrstah postopkov pa so standardi pravne varnosti najvišji in varovani že na ustavnem nivoju. Sistem množičnega vrednotenja mora torej najvišjim standardom pravne varnosti zadostiti le za določene namene uporabe. Kljub temu se je pokazalo, da je primerno enotno urediti sistem množičnega vrednotenja za vse namene, saj se le tako lahko učinkovito zagotavlja večnamenska uporaba podatka o posplošeni tržni vrednosti. Mednarodni sistemi najboljših praks ne ponujajo enotnih in neposredno uporabnih rešitev glede zagotavljanja pravne varnosti, saj je potrebno rešitve sistemsko umestiti v že veljaven upravni sistem v Republiki Sloveniji. Pri tem je treba upoštevati tako značilnosti postopka množičnega vrednotenja kot tudi njegovo neločljivo povezanost s sistemom zbiranja podatkov o nepremičninah. Analiza elementov zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin je predstavljena z materialnopravnega in postopkovnega vidika, pri katerih so izpostavljena odprta vprašanja ter predlagane rešitve za izboljšave. Zaključna ugotovitev magistrske naloge je, da sistem množičnega vrednotenja v Sloveniji vsekakor potrebuje nadgradnjo v smislu povečanja pravne varnosti posameznika, vendar pa je potreba po spremembah le delna in realno izvedljiva.
Ključne besede: pravna varnost, množično vrednotenje nepremičnin, izpodbijanje posplošene tržne vrednosti, evidence o nepremičninah, posebne okoliščine, kakovost sistema
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 951; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Razvrščanje (rangiranje) pravic na nepremičninah - pravna analiza prednostnega načela v stvarnem pravu
Mateja Smrtnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da v primeru obstoja več istovrstnih ali različnih knjižnih pravic na nepremičnini prihaja do konkurence med njimi. Od vsebine posamezne pravice oziroma vrste materialnopravnih upravičenj vključenih v posamezni pravici pa je odvisno njihovo medsebojno učinkovanje. Pri čemer izhajam iz stališča, da v slovenskem pravnem redu v odnosu med več pravicami na nepremični velja prednostno načelo, prej pridobljene pravice imajo prednost pred kasnejšimi.V začetnem delu magistrske naloge so posledično najprej predstavljena pravna pravila oziroma norme, ki v slovenskem pravnem redu operacionalizirajo oziroma konkretizirajo zgoraj navedeno načelo oziroma odnose med različnimi knjižnimi pravicami na nepremičnini. Pri čemer je predstavljena tudi ureditev tega načela v nemškem in avstrijskem pravnem redu.Stvarne pravice so absolutne pravice in v skladu s 5. členom SPZ učinkujejo zoper vsakogar, učinkujejo pa tudi v razmerju med seboj. Najširši krog materialnopravnih upravičenj je zajet v lastninski pravici, zaradi česar je njen učinek izključujoč. Navedeno pomeni, da na nepremičnini ne moreta hkrati obstajati dve lastninski pravici.Na nepremični pa lahko hkrati obstoji več istovrstnih ali različnih izvedenih stvarnih pravic, kot tudi obligacijskih pravic, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Le te na različne načine učinkujejo na lastninsko pravico. Prav tako prihaja do konkurence med njimi. Predmet preučevanja in analize magistrske naloge so posledično učinki teh pravic na lastninsko pravico, nadalje konkurenca med več izvedenimi stvarnimi pravicami, konkurenca med izvedenimi stvarnimi pravicami in posameznimi obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo, ter konkurenca med več obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Posebej v nalogi analiziram vprašanje možnosti in posledice vknjižbe več istovrstnih ali različnih izvedenih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, ki se po vsebini materialnopravnih upravičenj povsem prekrivajo in posledično izključujejo. Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja poglavje, ki predstavi in analizira posledice oziroma vpliv uveljavitve zemljiških zastav v izvršbi ter prodaja nepremičnine v stečajnem postopku na knjižne pravice na nepremičnini. Veljavna ureditev po ZIZ in ZFPPIPP v odnosu med izvedenimi stvarnimi pravicami na nepremičnini določa, da osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice ustanovljene za zastavnimi pravicami in zemljiškimi dolgovi v primeru prisilne prodaje nepremičnine ugasnejo. Izjema je določena za stvarne služnosti. V magistrski nalogi tako analiziram ustreznost navedene ureditve, predvsem glede posledic prisilne prodaje na stavbne pravice in stvarna bremena ter tudi glede stvarnih služnosti. Pri tem domačo ureditev primerjam z ureditvijo v nemškem ter avstrijskem pravnem redu ter ponudim možnosti za njeno dopolnitev oziroma prenovitev. Posebno poglavje je v nalogi namenjeno tudi t.i. razpolagalnemu upravičenju kot odločilni predpostavki pravnoposlovne pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini v povezavi z »rangiranjem« pravic na nepremičnini. Na koncu magistrske naloge pa je predstavljena še možnosti pravnega varstva pravic, katerih vrstni red je bil prizadet. Pravno varstvo je zagotovljeno z institutoma izbrisne tožbe, ki varuje pred materialnopravno nepravilnimi vknjižbami v zemljiški knjigi ter t.i. actio Paulijana, izpodbijanje pravdnih dejanj dolžnika (v in izven stečaja). V nalogi predstavim položaje varstva z navedenima institutoma ter razlike med njima, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov tožbenih zahtevkov.
Ključne besede: prednostno načelo, vrstni red pravic na nepremičnini, absolutni učinek stvarnih pravic, materialnopravno upravičenje, »rangiranje« pravic, posledice prisilne prodaje nepremičnine na knjižne pravice, razpolagalno upravičenje, izbrisna tožba, izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, magistrsko delo

Opis: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Ključne besede: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 2754; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (663,40 KB)

8.
SODNA PORAVNAVA - ALI JE LAHKO POGOJNA
Eva Radanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, ki nosi naslov: Sodna poravnava – ali je lahko pogojna, sem se ukvarjala z analizo sodne odločbe Vrhovnega sodišča, z opravilno številko VSM I Cp 975/2010, z dne 20.06.2013, prav tako sem se opredelila do vprašanja ali je dopustno skleniti pogojno sodno poravnavo, torej ali je mogoče skleniti sodno poravnavo pod odložnim ali razveznim pogojem. Diplomsko delo je razdeljeno na splošni in posebni del. Sodno poravnavo uvrščamo v sklop alternetivnega reševanja sporov. Sodna poravnava (res judicialiter transacta) je dogovor strank, s katerim slednje uredijo svoje civilnopravne odnose, s katerimi lahko prosto razpolagajo in privede do zaključka pravdnega postopka oziroma prepreči, da do začetka postopka sploh pride. Sodno poravnavo lahko sklenejo le pravdne stranke, k njej pa lahko pristopijo tudi tretje osebe. Pri proučevanju teme, ki jo obravnava diplomska naloga sem izhajala iz splošnih ugotovitev in stališč o sodni poravnavi v naši pravni ureditvi. Naš Zakon o pravdnem postopku izrecno ne govori o možnosti sklepanja pogojnih sodnih poravnav, a je slednjim nakolnjena naša sodna praksa. Pri pisanju diplomskega dela sem prišla do zaključka, da je možno skleniti pogojno sodno poravnavo, ampak samo pod odložnim pogojem, ne pa tudi pod razveznim pogojem, in sicer zaradi učinkov le-tega. Prav tako sem se v diplomskem delu opredelila do vprašanja nastopa pravnomočnosti pogojne sodne poravnave ter vprašanja, kdaj se šteje, da je slednja veljavno sklejena.
Ključne besede: sodna poravnava, poravnava, odložni pogoj, razvezni pogoj, poravnalni nalog, izpodbijanje sodne poravnave, pravnomočnost, odločba Vrhovnega sodišča z opravilno številko VSM I Cp 975/2010
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 2690; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (662,68 KB)

9.
SODNO UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Verena Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v osnovi predstavlja institut sodnega ugotavljanja očetovstva, zraven pa tudi dva njemu sorodna instituta, saj so med seboj vsi posredno povezani in se navezujejo eden na drugega. To sta izpodbijanje in priznanje očetovstva. Raziskava in preučevanje tematike se razteza tako na slovensko kot hrvaško zakonodajo in predstavlja primerjalno pravni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimive so ugotovitve, da med državama, ki sta nekoč spadali pod skupno državo in katerih zakonska ureditev izhaja iz enakih temeljev, prihaja danes do določenih razlik, kar predstavlja drugačno miselnost pri posameznih zakonodajalcih. Nekaj besed namenjamo tudi metodam s pomočjo katerih se očetovstvo dandanes ugotavlja. Predvsem gre za metode medicinske in biološke znanosti, ki vsaka po sebi z večjo ali manjšo verjetnostjo pripomorejo k ugotavljanju biološke resnice. Ugotovitev, kako oziroma če sploh in v kolikšni meri se sodnega ugotavljanja očetovstva ljudje v praksi sploh poslužujejo, je predstavljena na podlagi pridobljenih podatkov z Urada Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prikazani so podatki vloženih in rešenih zadev za obdobje 1995 – 2014.
Ključne besede: ugotavljanje očetovstva, izpodbijanje očetovstva, priznanje očetovstva, otrok, mati, oče.
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (335,29 KB)

10.
ZAZNAMBA PRAVNEGA DEJSTVA POTEKA SPORA S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Aljaž Šajn, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaznamba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se v zemljiški knjigi javno objavi obstoj določenega pravnega dejstva v zvezi z določeno nepremičnino. Diplomsko delo obravnava tiste vrste zaznamb, katerih namen je udeležence pravnega prometa z nepremičninami opozoriti na pravno dejstvo, da je v teku sodni postopek, v katerem naj se razreši spor v zvezi s pravicami na določeni nepremičnini. Med te zaznambe spadajo zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa ter zaznamba izrednega pravnega sredstva. Bistvena značilnost, ki je skupna vsem tem zaznambam, je, da varujejo vrstni red predlagatelja zaznambe glede pravic na nepremičnini, z njihovim vpisom pa se predlagatelj zaznambe tudi zavaruje pred negativnimi posledicami načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega bi se lahko sklicevale dobroverne tretje osebe v pravnem prometu.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zaznamba, zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa, zaznamba izrednega pravnega sredstva, varstvo vrstnega reda.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1441; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (516,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici