Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sodobnem svetu se teorija iger hitro razvija in pridobiva pomen, zaradi česar so kakovostna vizualizacijska orodja ključna za boljše razumevanje tega področja, tako za študente kot za druge navdušence. V tej nalogi predstavljamo interaktivno orodje, zasnovano z namenom pojasnjevanja temeljnih konceptov teorije iger, pri čemer smo posebno pozornost namenili normalni oziroma strateški obliki iger. Naše orodje omogoča vizualizacijo in identifikacijo ključnih elementov, kot so dominirane in dominantne strategije (tako v strogi kot šibki obliki), Nashevo ravnovesje (čisto in mešano) ter iterativno odstranjevanje strogo dominantnih strategij. Z razkritjem teh osnovnih konceptov nameravamo zagotoviti globlje in bolj intuitivno razumevanje teorije iger.
Ključne besede: igra, ravnovesje, matrika, izplačilo, igralec.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Slovenija ima visoko obremenjene plače zaposlenih. Za spodbujanje zaposlovanja in konkurenčnost slovenskih podjetij bi bilo smiselno znižanje prispevkov in davkov, ki plače obremenjujejo. Velik problem je tudi toga zakonodaja pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev, kar zavira nove zaposlitve. Veliko uspešnih slovenskih podjetij se je odločilo svoje podjetje preseliti v sosednje države, najpogosteje v Avstrijo. V Avstriji podjetja ustanavljajo podjetniki, ki že v večini poslujejo v Avstriji ali v drugih evropskih državah. In tudi takšni, ki so naleteli na v Sloveniji nerešljiv birokratski problem in so ga rešili s selitvijo podjetja v sosednje države. V diplomski nalogi se bom omejila na stroškovno plat dela kot prvino poslovnega procesa. Zanima me primerjava stroškov dela v Sloveniji z Avstrijo. Ne bom se ukvarjala z ostalimi omejitvami oziroma zakonskimi zahtevami in s tem povezanimi stroški, ki niso povezani s stroški dela in jih podjetnik mora izpolnjevati, če želi podjetje prenesti v Avstrijo. Najprej bom proučila obremenitve plače v Sloveniji. Nato bom podrobno analizirala izplačila plač v Avstriji. Na koncu bom naredila primerjavo izplačil in obdavčitev plač v Sloveniji in Avstriji. Raziskala bom tudi ostala izplačila iz delovnega razmerja, katera moramo izplačati v Sloveniji, kakor sta prevoz na delo in malica. Preverila bom, kako se izplačujejo nadomestila za malico in prevoz v Avstrijo. Proučila bom tudi izplačilo in obdavčitev regresa v Sloveniji in Avstriji. Kot vemo, se v Avstriji izplačuje božičnica vsem delavcem, v Sloveniji izplačilo božičnice ni obvezno. V diplomski nalogi bom proučila obdavčitev božičnice v Sloveniji in naredila primerjavo z Avstrijo. Raziskava bo opravljena na majhnem podjetju, z raznoliko strukturo delavcev, s sedežem v Sloveniji. Problem bom temeljito proučila, saj bom naredila primerjalno analizo za 74 delavcev. Izhajala bom iz posameznih izplačil delavcem na TRR in na te zneske izračunala prispevke in davke po slovenski zakonodaji ter jih za isti neto primerjala z izračunom prispevkov in davkov v Avstrijo. Namen diplomske naloge je podrobna analiza obdavčitev plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja v Sloveniji in primerjava z obdavčitvijo v Avstrijo. Analizirala bom tudi, kakšne so stopnje davkov posamezni državi in olajšave katere lahko delavec koristi. Primerjala bom tudi obračun prispevkov za socialno in pokojninsko varnost. Avstrija strogo upošteva načelo, da je potrebno bolj obdavčiti kapital in delo obdavčiti manj. V Avstriji je namreč pri izplačilu plač bolj obremenjen delodajalec, saj so prispevki delavcev nižji kot prispevki delodajalca. V Sloveniji je situacija obratna, prispevki delavca so višji kot prispevki delodajalca. V Sloveniji je delavec tudi visoko obremenjen z dohodnino, še posebej pri dodatnih izplačilih, kot sta regres in božičnica. Razjasniti bom poskušala, katera izplačila smo dolžni izplačati delavcu v Sloveniji in Avstriji. Ugotoviti bom poskušala, ali je večja obremenitev za podjetje na posameznega delavca v Sloveniji ali Avstriji.
Ključne besede: plača, bruto plača, izplačilo, prispevki delavca, dohodnina, prispevki delodajalca.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V času kapitalizma je bistvenega pomena, kako je delniška družba oblikovana, kakšno boniteto ima na trgu ter kako zaupanje imajo vlagatelji v njeno poslovanje. Med glavne politike, o katerih mora delniška družba odločati, sodi tudi politika dividend. Oblikovanje optimalne oziroma pravilne politike dividend ima za podjetje veliko prioriteto, saj je od nje posredno odvisna višina delnice, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, tržna vrednost podjetja ter ugled podjetja, kot ga vidijo vlagatelji. Proučevana slovenska podjetja, vpisana v sodni register kot delniške družbe, vodijo politiko stabilnih dividend ali politiko stabilne rasti dividend. Želja po čim večjem dobičku in čim višji ceni delnice ter posledično želja po zadovoljnih vlagateljih vodi podjetja do izplačevanja tudi do polovice bilančnega dobička poslovnega leta. S primerjavo podjetij smo ugotovili, da podjetja vodijo podobne politike dividend in da je finančna in gospodarska kriza pri nekaterih podjetjih vplivala na samo politiko dividend in tudi na izplačilo dividende na delnico.
Ključne besede: politika dividend, delnice, izplačilo dividende, politika stabilnih dividend, politika stabilne rasti dividend, slovenska podjetja, primerjava
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 1812; Prenosov: 130
Celotno besedilo (901,45 KB)

Opis: Z magistrsko nalogo sem želela predstaviti pomembnost pravilnega oblikovanja transfernih cen in obresti med povezanimi osebami, kar vpliva na dvoje: na eni strani na davčno osnovo povezanih oseb in s tem posledično tudi na višino davčne obveznosti, na drugi strani pa razmerje med transfernimi cenami in obrestnimi merami, ki niso enake primerljivim tržnim cenam oziroma priznanim obrestnim meram, predstavlja eno izmed najbolj očitnih in najpogostejših pojavnih oblik prikritega izplačila dobička. Glavni cilj, ki ga zasledujejo določbe o transfernih cenah, je v prilagajanju davčne osnove povezanih oseb, kar pa absolutno velja samo za tiste povezane osebe, izmed katerih je ena oseba nerezident. V domačih transakcijah določbe o obveznosti prilagajanja davčne osnove veljajo samo v treh taksativno določenih primerih, kar za poslovanje rezidentov v okviru nacionalnih transakcij pomeni občutno manjše administrativno, pa tudi računovodsko in finančno breme. Povezava med transfernimi cenami in obrestmi med povezanimi osebami s prikritim izplačilom dobička je v tem, da transferne cene, ki so višje oziroma nižje od tržnih, in obrestne mere, ki so višje oziroma nižje od priznanih obrestnih mer, ponavadi pomenijo, da gre za prikrito izplačilo dobička. Kot prikrito izplačilo dobička je opredeljeno vsako nadomestilo, ki ga ena oseba zagotovi drugi, z njo povezani osebi, pri tem pa cena te transakcije ni skladna s primerljivimi tržnimi cenami oziroma priznanimi obrestnimi merami, vendar zakon, ko opredeljuje posamezne vrste teh nadomestil, z besedico »zlasti« daje vedeti, da je razlika med primerljivo tržno ceno in transferno ceno oziroma priznano in zaračunano obrestno mero (skoraj) vedno prikrito izplačilo dobička. Po drugi strani pa nam besedica »zlasti« pove, da vsakršno neskladje transfernih cen s tržnimi oziroma obračunanih obrestnih mer s priznanimi še ne pomeni prikritega izplačila dobička, bo pa moral zavezanec, v primeru takšne zahteve s strani davčnih organov, to dokazati oziroma razliko v cenah utemeljiti (še posebej to velja pri obrestnih merah, ko zavezanec lahko dokazuje utemeljenost višine obračunanih oziroma plačanih obrestnih mer s tem, da dokaže, da bi prav takšne obrestne mere dosegel na trgu, torej pri poslovanju z nepovezanimi osebami). Vpliv na davčno osnovo je tako pri transfernih cenah kot prikritem izplačilu dobička enak: prikrita izplačila dobička ne sodijo med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da je potrebno ta znesek izključiti iz upoštevanih odhodkov in davčno osnovo povečati za njegov znesek, prilagoditev davčne osnove pa je potrebno izvesti tudi iz naslova transfernih cen pri povezanih osebah — prihodke in odhodke je potrebno uskladiti s primerljivimi tržnimi cenami. Razlika glede oblikovanja davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička in transfernih cen je vidna v tem, da se mora povečanje davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička izvesti v vsakem primeru, tudi ko gre za poslovanje med rezidenti, medtem ko se prilagajanje davčne osnove med povezanimi osebami iz naslova transfernih cen in obrestnih mer v prvi vrsti izvaja samo v primeru mednarodno povezanih oseb (v primeru povezanih oseb rezidentov pa samo v zakonsko določenih primerih).
Ključne besede: povezane osebe, transferne cene, obresti med povezanimi osebami, prikrito izplačilo dobička, davčna osnova povezanih oseb
Objavljeno v DKUM: 17.01.2011; Ogledov: 4692; Prenosov: 717
Celotno besedilo (1,22 MB)