| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovne navade predšolskih otrok
Maja Koželj, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem so se vrednote staršev in vzgoja zelo spremenili. Delovne navade so popotnica staršev otrokom za celo življenje. Otroci se jih priučijo in ponotranjijo. Vse pa je odvisno od vzgleda in interesa staršev. Namen diplomskega dela je raziskati pomen delovnih navad za predšolske otroke in na kakšen način jih odrasli spodbujajo. Razložili smo, kaj je vzgoja, kakšen pomen ima le-ta na otroka, opredelili delovne navade in preverili, kateri dejavniki vplivajo na razvoj delovnih navad ter kateri ne. V empiričnem delu smo prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 77 staršev predšolskih otrok. Rezultati so pokazali, da se starši zavedajo pomembnosti razvoja delovnih navad, zavedanje pa ni odvisno od najvišje dokončane stopnje izobrazbe starša. Raziskava je pokazala, da potrebujejo mlajši otroci več pomoči pri vsakdanjih opravilih kot starejši.
Ključne besede: predšolski otroci, vzgoja, delovne navade, dejavniki, ki vplivajo na razvoj delovnih navad, izobrazba staršev
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Vpliv prekomerne telesne teže na telesno samopodobo mladostnikov v Sloveniji
Sara Koležnik, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo čezmerno telesno težo in debelost kot zdravstveni problem ter nato še kot družbeni problem. Preučili smo pojem telesne samopodobe - pri tem smo definirali pojem splošne samopodobe, samospoštovanja - različne raziskave na področju samopodobe, telesne samopodobe, vpliv socialno-ekonomskega statusa in prekomerne telesne teže ter tudi vpliv medijev na telesno samopodobo. V nadaljevanju smo opisali motnje hranjenja ter kot zadnje še možne pristope za zmanjšanje problema debelosti pri otrocih in mladostnikih. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj, ki smo jih oblikovali sami glede na namen raziskovanja, drugi del je bil iz vprašanj slovenskega prevoda vprašalnika telesne samopodobe psdq. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da se v zadnjih nekaj desetletjih problemi prekomerne telesne teže in debelosti povečujejo. Prav tako rezultati kažejo, da imajo mladostniki s prekomerno telesno težo nižjo splošno telesno samopodobo v primerjavi z ostalimi mladostniki. Glede na socialno-ekonomski status se je pokazalo, da je v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom več prekomerno težkih otrok. Statistično pomembne razlike v gibalnih sposobnostih med mladostniki s prekomerno telesno težo in ostalimi mladostniki nismo dokazali. Prav tako nismo dokazali statistično pomembne razlike v telesni samopodobi med dekleti in fanti s prekomerno telesno težo.
Ključne besede: mladostniki, prekomerna telesna teža, telesna samopodoba, izobrazba staršev, mediji
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 865; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (562,14 KB)

4.
Vpliv nekaterih dejavnikov govornega razvoja na otroke, stare 3-4 leta
Špela Jereb, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Vpliv dejavnikov govornega razvoja v skupini otrok, starih 3 do 4 leta, avtorica najprej s pomočjo literature opisuje govorni razvoj, njegove stopnje ter podrobno opiše dejavnike govornega razvoja. Dejavniki, kot so spol, starost, izobrazba staršev in branje otroku imajo lahko velik vpliv na govorni razvoj, kar potrjujejo tudi številne raziskave, zato smo vpliv teh dejavnikov na otrokov govorni razvoj podrobno raziskali. Otroci obožujejo, ko jim beremo ali jih peljemo v knjižnico, s čimer jih tudi bralno motiviramo za kasnejše obdobje in vsakdanje življenje. Starši otrokom dajejo zgled in jim pomagajo pri razvoju govora. Z njihovo pomočjo otrok usvoji govor. Pri tem je zelo pomembno otrokovo ožje okolje, saj ga to lahko spodbudi ali zavre. Da bi lahko otroku pomagali in preprečili ovire v razvoju govora, moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. V naši nalogi smo ugotavljali, ali dejavniki govornega razvoja vplivajo na govorni razvoj otrok. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in iz njih prepoznali, kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj. Iz raziskave pa smo ugotovili, da ima izobrazba staršev v nekaterih primerih vpliv na otrokov govorni razvoj. Ne moremo pa potrditi, da ima spol otroka, starost otroka in spol starša kakršenkoli vpliv na razvoj govora.
Ključne besede: govori razvoj, izobrazba staršev, spol otroka, branje, obisk knjižnice
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (575,24 KB)

5.
Gibalna dejavnost otrok z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti
Klavdija Strniša, Jurij Planinšec, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: Z raziskavo smo z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti želeli analizirati gibalno dejavnost otrok, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole. V vzorec anketirancev smo zajeli 132 otrok iz štirih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik v gibalni dejavnosti glede na socialno-ekonomske dejavnike smo uporabili t-preizkus, analizo variance ter Post-hoc preizkus. Statistično pomembnost rezultatov smo ugotavljali na ravni 5-odstotnega tveganja. Rezultati so pokazali, da so dečki v primerjavi z deklicami gibalno dejavnejši. Otroci iz mestnih šol so dnevno za kar 20 minut gibalno dejavnejši v primerjavi z otroki iz podeželskih šol. Izobrazba matere in očeta je statistično povezana z gibalno dejavnostjo otrok, pri tem so najbolj gibalno dejavni otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe. Gibalna dejavnost očetov je statistično pomembna glede na gibalno dejavnost njihovih otrok, saj so otroci gibalno dejavnejših očetov tudi sami gibalno dejavnejši. Kljub temu da se še posebej v zadnjih letih poudarja pomen gibalne dejavnosti za razvoj in zdravje otrok, je še vedno ogromno otrok premalo gibalno dejavnih. Mnogi starši in otroci se sklicujejo na hiter življenjski tempo in posledično na pomanjkanje časa.
Ključne besede: gibalna dejavnost, otroci, bivalno okolje, gibalna dejavnost staršev, izobrazba staršev, družina, finančno stanje družine
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (128,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
SODELOVANJE MED STARŠI IN ŠOLO
Kornelija Vučko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene družina, šola, komunikacija in sodelovanje med starši (družino) in šolo. Ker je cilj obeh, tako družine kot šole, uspešnost otrok, se nam zdi pomembno, da si šola prizadeva za dobro sodelovanje, kar je tudi dokaz kvalitete njenega dela. V diplomskem delu so pojasnjene naloge družine, oblike družin in družinska vzgojna sredstva. Na podoben način so opisane naloge šole, razložena je učiteljeva avtoriteta, predstavljena so učiteljeva vzgojna sredstva in pogoste napake učiteljev,. Mnogokrat so prav te ovira za dobro sodelovanje med starši in učitelji. V nadaljevanju je opisana komunikacija, ki je pomemben del sodelovanja, saj napačna komunikacija lahko povzroči več škode kot koristi. Glede sodelovanja med starši in šolo obstajajo določena načela sodelovanja, ki naj bi se jih držali obe strani. Opisane so ovire in prednosti sodelovanja, oblike vključevanja staršev, izkušenjske metode dela s starši ter formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom. V empiričnem delu smo preverili, kako poteka sodelovanje med starši in šolo v praksi na Dvojezični osnovni šoli I Lendava — 1. Számú Kétnyelvű Általános Iskola Lendva. Zanimalo nas je predvsem kako to sodelovanje doživljajo starši. Odgovore smo primerjali glede na starost in izobrazbo staršev ter glede na stopnjo njihovega otroka. Izkazalo se je, da starši DOŠ I Lendava — 1. Sz. KÁI Lendva najpogosteje obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, redko ali nikoli pa ne obiščejo sveta staršev, dni odprtih vrat ter šole za starše. Pokazalo se je tudi, da je med starši, ki pogosto sodelujejo s šolo, največ takih z višješolsko izobrazbo. Starši se (po pričakovanjih) najpogosteje obračajo na razrednika oz. učitelja posameznega predmeta, vzrok za obisk pa so težave otrok v šoli (bodisi učne, bodisi vedenjske). Starši so izkazali največ zadovoljstva z govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, najmanj pa s svetom staršev.
Ključne besede: družina, vzgojna sredstva, šola, komunikacija, sodelovanje med starši in šolo, starost staršev, izobrazba staršev, stopnja otrok (I., II., III. triada), pogostost sodelovanja, oblike sodelovanja, vzroki za stike, zadovoljstvo s sodelovanjem
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 9211; Prenosov: 2297
.pdf Celotno besedilo (471,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici