| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PODJETNIKOV NA RAST IN INTERNACIONALIZACIJO SLOVENSKIH GAZEL
Mateja Grobelnik, 2013, master's thesis

Abstract: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?« V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti. Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov). V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti. Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja. Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju. Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu. V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Keywords: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Published: 03.09.2013; Views: 2564; Downloads: 488
.pdf Full text (2,23 MB)

32.
ŽENSKE IN VODENJE
Ana Hauptman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vodenje in ženske kot voditeljice. Ugotovili smo, da vodenje kot tako, pomembno vpliva na poslovanje podjetja, kar smo potrdili tudi pri hipotezah. Prav je, da se podjetje oziroma organizacija zna odločiti za pravilen pristop k vodenju, saj bo le tako zagotovljen dolgoročen uspeh. Po navadi je veljalo, da so moški predstavniki tisti, ki zastopajo vodilna mesta, vendar to danes ni več pravilo. Ženske so prav tako sposobne in izobražene, vendar je veliko nevidnih ovir, ki jim onemogočajo vstop na višje položaje. Država sicer ureja pravno podlago enakopravnosti, ampak v praksi je stanje drugačno. Kot smo ugotovili, so moški na vodstvenih položajih še vedno bolj zaželeni kot ženske. Podjetja bi morala biti pripravljena sprejeti žensko na vodilni položaj in ji omogočiti uspešno kariero. Ženske pa bi se morale zavedati svoje vrednosti in biti samozavestnejše. Kljub temu opažamo, da se stanje vsekakor izboljšuje, vendar so ti procesi dolgotrajni, zato bo potrebno še veliko truda, da se ženske začnejo uveljavljati na vodilnih položajih v večjem številu.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, izobrazba žensk, kariera, materinstvo, ovire za ženske pri karieri, ženske na vodilnih položajih
Published: 15.10.2013; Views: 748; Downloads: 145
.pdf Full text (676,20 KB)

33.
PRIMERJAVA ŠOLSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI S ŠOLSTVOM V REPUBLIKI SRBIJI
Vladimirka Mandić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tudi prazgodovinski človek je uporabljal sebi primerne načine, da zapiše vse, kar je videl v svoji bližini in naravi. Učil se je, kako preživeti, kako loviti, kako nabirati rastline ... Prav tako je izrisoval prostor okoli sebe in s tem že pred več tisoč leti posnel vse, kar se mu je dogajalo v vsakdanjem življenju. Lahko rečemo, da so te prve paleontološke skice predhodnik modernega arhiviranja ljudskih spoznanj in dognanj, prav tako pa so vidne tudi sledi začetka vzgoje in izobraževanja. Naprej skozi svetovno zgodovino se pojavi izobraževanje otrok, ki postane do danes redni postopek in obveznost. Prav zaradi tega, ker sta vzgoja in izobraževanje razvit sistem, ju običajno vodi in ureja posebno ministrstvo za šolstvo v vladi. Šolstvo je vse bolj pomembno in neobhodno v vsakdanjem življenju. Ker si vsi prizadevamo, da bi se lahko razvili in nadgradili svoje znanje, izkušnje in sposobnosti, je to tudi namen oziroma cilj tega diplomskega dela.
Keywords: o vzgoja in izobraževanje o šolski sistem o šolske ustanove o pismenost o izobrazba
Published: 09.10.2014; Views: 996; Downloads: 71
.pdf Full text (1,08 MB)

34.
VKLJUČEVANJE OTROK V SMUČANJE Z RAZLIČNIH VIDIKOV
Urška Mlakar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vključevanje otrok v smučanje z različnih vidikov smo iskali različne vplive na vključevanje otrok v smučanje. Vsebina se nanaša na teoretska spoznanja s področja smučanja. V osrednjem delu smo izpostavili tri glavne vidike, ki pomembno vplivajo na vključevanje otrok v smučanje: okolje, izobrazba in socialni položaj družine. Na osnovi uporabljenih virov smo ugotovili, da imajo starši pomembno vlogo pri vključevanju otrok v smučarske tečaje, šolo smučanja ali zimovanje; da se lahko otrok nauči dobro smučati prav tako v individualnem programu kot v skupinskem, saj ima vsak program svoje prednosti in slabosti; da je izobrazba staršev pomemben dejavnik pri vključevanju otrok v smučanje; da izkušenjsko bogato okolje pozitivno vpliva na vključevanje otrok v smučanje; da je najpogostejši vzrok nevključevanja otrok v smučanje nizek socialni položaj družine; da imajo tudi trener in starši pomembno vlogo pri vključevanju otrok v smučanje; da je pri vključevanju motorično nadarjenih otrok v smučanje največji omejevalni faktor ekonomski status staršev.
Keywords: smučanje otrok, starši, smučarski tečaj, zimovanje, šola smučanja, okolje, izobrazba, socialni položaj, nadarjenost
Published: 06.10.2015; Views: 726; Downloads: 236
.pdf Full text (960,07 KB)

35.
Pomen in odnos do izobraževanja med Romi
Janez Horvat, 2010, undergraduate thesis

Keywords: izobrazba, šole, socialno obrobje
Published: 10.07.2015; Views: 545; Downloads: 40
URL Link to full text

36.
Gibalna dejavnost otrok z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti
Klavdija Strniša, Jurij Planinšec, 2014, short scientific article

Abstract: Z raziskavo smo z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti želeli analizirati gibalno dejavnost otrok, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole. V vzorec anketirancev smo zajeli 132 otrok iz štirih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik v gibalni dejavnosti glede na socialno-ekonomske dejavnike smo uporabili t-preizkus, analizo variance ter Post-hoc preizkus. Statistično pomembnost rezultatov smo ugotavljali na ravni 5-odstotnega tveganja. Rezultati so pokazali, da so dečki v primerjavi z deklicami gibalno dejavnejši. Otroci iz mestnih šol so dnevno za kar 20 minut gibalno dejavnejši v primerjavi z otroki iz podeželskih šol. Izobrazba matere in očeta je statistično povezana z gibalno dejavnostjo otrok, pri tem so najbolj gibalno dejavni otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe. Gibalna dejavnost očetov je statistično pomembna glede na gibalno dejavnost njihovih otrok, saj so otroci gibalno dejavnejših očetov tudi sami gibalno dejavnejši. Kljub temu da se še posebej v zadnjih letih poudarja pomen gibalne dejavnosti za razvoj in zdravje otrok, je še vedno ogromno otrok premalo gibalno dejavnih. Mnogi starši in otroci se sklicujejo na hiter življenjski tempo in posledično na pomanjkanje časa.
Keywords: gibalna dejavnost, otroci, bivalno okolje, gibalna dejavnost staršev, izobrazba staršev, družina, finančno stanje družine
Published: 21.12.2015; Views: 424; Downloads: 72
.pdf Full text (128,60 KB)
This document has many files! More...

37.
Vpliv terciarne izobrazbe na višino plač v Republiki Sloveniji
Darjan Petek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučujemo vpliv terciarne izobrazbe na višino plač v Republiki Sloveniji za leti 2011 in 2012. Pri tem uporabljamo mikropodatke statističnega raziskovanja Strukturna statistika plač (gre za podatke iz napovedi za odmero dohodnine in podatke o demografskih ter zaposlitvenih značilnostih zaposlenih oseb iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP)), podatke statističnega raziskovanja o diplomantih višješolskega in visokošolskega izobraževanja, agregirane podatke o plačanih urah na ravni področja dejavnosti iz statističnega raziskovanja o opravljenih delovnih urah ter podatke o stopnji brezposelnosti po vrstah izobraževalnih aktivnosti (KLASIUS-SRV). S pomočjo deskriptivnih statistik predstavimo integrirane podatkovne vire oz. podatkovno bazo. Prikažemo višino plač oseb z doseženo terciarno izobrazbo glede na vrsto izobraževanja, področje izobraževanja, dejavnost podjetja oz. enote v sestavi, kjer je oseba zaposlena, regijo zaposlitve, spol in sektor (javni/zasebni). Tovrstnih podatkov uradna statistika ne objavlja razčlenjenih glede na vrsto in področje izobraževanja. Vpliv ravni izobrazbe oz. dolžine izobraževanja na višino plače se po več kot štirih desetletjih, odkar je predstavnik čikaške ekonomske šole Jakob Mincer razvil svojo teorijo (1974), ki obravnava višino plač kot funkcijo človeškega kapitala, še vedno ocenjuje z njegovo enačbo. Tudi v tem magistrskem delu jo uporabimo, dodamo pa nekaj slamnatih spremenljivk z namenom ugotavljanja vpliva dejavnosti, regije, področja izobraževanja in javnega oz. zasebnega sektorja. Ugotavljamo, da obstajajo pomembne razlike v višini plač glede na vrsto in področje izobraževanja. Pomembno vlogo na višino plače imata tudi regija in področje dejavnosti podjetja, kjer je posamezna oseba zaposlena. Tudi vplivi spola in javnega oz. zasebnega sektorja so statistično značilni. Uporaba povprečne plače na uro kot odvisne spremenljivke prinaša podobne rezultate kot uporaba povprečne letne plače, kar je nekoliko nepričakovano. Rezultati analize kažejo, da največje donose glede na področje izobraževanja (KLASIUS-P) prinaša področje zdravstva in sociale, najmanjše pa področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Med dejavnostmi ugotavljamo največji (pozitivni) vpliv področja dejavnosti rudarstva, najmanj ugodnega oz. celo negativnega pa zasledimo v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Področje zdravstva in socialnega varstva (Q) je edino področje dejavnosti, kjer je vpliv dejavnosti v primeru plače na uro postal negativen, čeprav je bil vpliv v primeru letne bruto plače pozitiven. Znano je dejstvo, da je v dejavnosti zdravstva opravljenih zelo veliko nadur (več jih je leta 2011 bilo plačanih le na področju prometa in skladiščenja). Zaradi tega so v tem področju dejavnosti mesečne in letne plače precej visoke, plače na uro pa so primerljive z ostalimi dejavnostmi. Nadalje ugotavljamo, da v opazovanem obdobju ni velikih razlik. Čeprav smo leta 2011 zabeležili rahlo rast gospodarske aktivnosti in leta 2012 precejšen padec ter povečanje števila brezposelnih s terciarno izobrazbo, pa posledic takšnega makroekonomskega dogajanja ne razberemo iz ocenjenih vrednosti regresijskih koeficientov. Skladno z Mincerjevo teorijo potrjujemo, da ima trajanje izobraževanja pozitiven vpliv na višino plače posameznika. Dolžina vključenosti v sistem izobraževanja se izrazi z višjo vrsto izobrazbe, ki pa navadno odraža neke specifične sposobnosti posameznikov. Izraba teh lastnosti posameznikom običajno prinaša višje plače. V primeru uporabe bruto plačila na uro kot odvisne spremenljivke ne opazimo signifikantnih razlik glede na uporabo letnega plačila. Vrednosti determinacijskih koeficientov se gibljejo med 0,34 do 0,36, kar pomeni, da nam je z modelom uspelo pojasniti med 34 in 36 % variabilnosti odvisne spremenljivke.
Keywords: Mincerjeva enačba, linearna regresija, donosnost izobraževanja, plače, terciarna izobrazba.
Published: 07.07.2016; Views: 464; Downloads: 54
.pdf Full text (2,96 MB)

38.
KOMPETENTNOST STARŠEV ZA STARŠEVSKO VLOGO
Iris Križan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost staršev za starševsko vlogo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene različne teme, vezane na kompetentnost staršev za starševsko vlogo, ki so podkrepljene z ustrezno strokovno literaturo. Podrobno so opredeljeni pojem družina in njene oblike danes. Opisani so vzgojni stili, ki so podani glede na različne avtorje. V teoretičnem delu so predstavljene nove paradigme zgodnjega otroštva. Podrobno je opisano, kakšen bi moral biti kompetenten starš in katere so lastnosti, ki ga oblikujejo. Prav tako je opisan vpliv, ki ga ima starš na otroka, ter razlike med materjo in očetom pri vplivu na otroka. Predstavljeni so naslednji pojmi: kompetentnost, oblikovanje samopodobe, družbene, vloge, perspektive in identitete. Prikazan je vpliv, ki ga ima pedagoška izobraženost na starša, in kakšen je kompetenten otrok. V empiričnem delu diplomske naloge je raziskana kompetentnost staršev za starševsko vlogo s pomočjo ocenitve vzgojiteljev predšolskih otrok in samoocenitve staršev. V raziskavi je sodelovalo 84 vzgojiteljev in 80 staršev s področja Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca in Murske Sobote. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s pomočjo statističnega programa SSPS. Zastavljene so štiri hipoteze na osnovi raziskovalnih vprašanj. Prva hipoteza je zavrnjena. Vzgojitelji vidijo starše manj kompetentne kot oni sami. Tudi hipoteza 2 je zavrnjena, kar kaže na to, da izobrazba ne vpliva na kompetentnost starša. Hipoteza 3 ni v celoti zavrnjena, rezultati kažejo na to, da vrstni red otroka v določenih trditvah vpliva na kompetentnost otrok. Starši prvorojenca se čutijo v določenih trditvah manj kompetentni. Tudi hipoteza 4 je delno zavrnjena. V nekaterih trditvah so očetje manj kompetentni kot matere. Raziskava je pokazala, da spol in starost otroka ter izobrazba starša ne vplivajo na kompetentnost starša za starševsko vlogo. Razlike so v oceni trditev vzgojiteljev glede na delovno dobo. Vzgojitelji z delovno dobo 16 let ali več vidijo starše manj kompetentne.
Keywords: družina, izobrazba, otrok, (ne)kompetentnost, samoocena, samopodoba, starši, vpliv vzgoje, vzgoja, vzgojitelj.
Published: 24.05.2016; Views: 913; Downloads: 89
.pdf Full text (539,58 KB)

39.
Trženje prednosti akademije za ples
Barbara Močan, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Akademija za ples (AP), je edini samostojni visokošolski zavod v Sloveniji, ki omogoča plesalcem pridobiti formalno izobrazbo. Vendar pa AP kot mlada inštitucija v nastanku in njenem razvoju v času svojega kratkega delovanja ni dovolj izpostavila svojih konkurenčnih prednosti ter ni dovolj jasno definirala svoje marketinške strategije. Naloga tako temelji na teoretičnem delu, ki podpira v celoti raziskovalni del naloge, ki smo ga izvedli na tržišču. Tako smo v teoretičnem delu naloge opredelili pojma poklica in izobrazbe na plesnem področju, pojem menedžmenta storitev v izobraževalnih inštitucijah in razliko med domačimi in tujimi izobraževalnimi inštitucijami na področju plesnega izobraževanja. V raziskovalnem delu smo raziskali slovenski plesni trg. Ugotovili smo, da je delovanje zavoda dobro zastavljeno in ima odlično osnovo na vseh področjih, delovati mora le na prepoznavnosti in pridobivanju študentov, saj je to osnova za njegov nadaljnji obstoj in delovanje. Na AP je v prihodnje potrebno jasno definirati ustrezno marketinško strategijo za povečanje vpisa bodočih študentov in poiskati ustrezen model poslovanja, ki AP omogoča pravilno in jasno izpostavitev njenih konkurenčnih prednosti tako doma kot v EU. AP s svojim delovanjem definitivno dokazuje, da je fleksibilna v svojem delovanju in da se zaradi njene majhnosti, ki je v tem hipu njena prednost in ne slabost, prilagodi trgu in povpraševanju uporabnikov in z lahkoto konkurira marsikateri veliki fakulteti in univerzi doma in v svetu, ki zaradi svoje togosti ni tako fleksibilna in prilagodljiva ne študentom ne potrebam na trgu, ne spremembam v načinu izvajanja in zasnovi in vsebini študijskega programa. AP ima s tako dobro postavljeno vizijo zavoda neomejene in neslutene možnosti za njen nadaljnji razvoj in obstoj. Ker je ustanovitelju in njenemu vodstvu bilo v interesu, da AP obstaja in deluje v javno dobro slovenskih plesalcev in plesalk, bi te predlagane rešitve tega magistrskega dela s ključnim kadrom in ustreznim finančnim vložkom omogočile AP vstop med najboljše na domačem in svetovnem trgu. AP s tem korakom lahko napove kvalitetno konkurenco na mednarodnem tržišču.
Keywords: poklic, izobrazba management in izobraževanje marketing in marketinške strategije
Published: 03.06.2016; Views: 3486; Downloads: 1756
.pdf Full text (3,08 MB)

40.
Vpliv formalne izobrazbe na zaposlovanje v zasavski regiji
Antonija Šramel, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V času krize, ko podjetja zapirajo vrata, ko večje število ljudi izgubi zaposlitev in se znajdejo v težki situaciji, se prične iskati vzroke za nastalo situacijo. V zasavski regiji, ki je po brezposelnosti nad povprečjem v Sloveniji, kjer je vrata zaprlo večina večjih podjetij, kjer je izobrazbena struktura pod slovenskim povprečjem, je to vprašanje še bolj pereče. Ravno zaradi tega, smo se odločili to področje raziskati. Ugotoviti smo želeli, kakšno imajo mnenje zaposleni v zasavski regiji, glede zaposlovanja ljudi z neprimerno izobrazbo, ter na kakšen način so sami prišli do zaposlitve. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili pojme zaposlovanje, delodajalci in delojemalci. Predstavili izbiranje in uvajanje kadrov, predstavili suficitarne in deficitarne poklice ter aktivno politiko zaposlovanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v zasavski regiji. Ugotovili smo, kašna je struktura zaposlenih v zasavski regiji, kakšno je njihovo mnenje glede ustreznosti njihove formalne izobrazbe po smeri in stopnji izobrazbe, kakšen poudarek so delodajalci dajali na izkušnje, kje in kako so iskali zaposlitev, na kakšen način so zaposlitev dobili ter kakšno je njihovo mnenje glede zaposlitve ljudi na delovno mesto, za katero niso primerni. V zaključnem delu smo predstavili ugotovitve in predloge za izboljšanje stanja.
Keywords: Formalna izobrazba, zaposlovanje, brezposelnost
Published: 08.07.2016; Views: 419; Downloads: 36
.pdf Full text (799,07 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica