| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
IZOBRAZBA IN KARIERA
Dejan Begović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv različnih dejavnikov na uspešnost kariere. Raziskovali smo, kateri dejavniki so pomembnega značaja pri ustvarjanju in razvoju kariere. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri dosežena stopnja izobrazbe vpliva na neto osebni dohodek, napredovanje in število podrejenih delavcev. Ugotavljali smo vpliv dosežene stopnje izobrazbe posameznika in njegovih staršev, družbeni razred staršev, spol, starost, trajanje študija, čas do redne zaposlitve, pogostost napredovanja na kariero. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje obdelali osnovne pojme ter korelacije med njimi. V empiričnem delu smo opisali problemsko stanje. Po opravljenih raziskavah ter analizi teh raziskav smo prikazali rezultate svojih spoznanj in ugotavljali prednosti dosežene višje stopnje izobrazbe. Raziskava je vključevala 307 naključno izbranih redno zaposlenih ljudi. Na osnovi rezultatov raziskave smo pritrdilno odgovorili na svoje osnovno raziskovalno vprašanje: »Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe imajo uspešnejšo kariero kot ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe«. Ugotovili smo, da je eden ključnih dejavnikov uspešne kariere dosežena stopnja izobrazbe, pomembna pa je tudi dosežena stopnja izobrazbe staršev in njun družbeni razred.
Keywords: izobrazba, kariera, družbeni razred, napredovanje, neto osebni dohodek
Published: 29.09.2009; Views: 1890; Downloads: 302
.pdf Full text (1,31 MB)

12.
SODELOVANJE MED STARŠI IN ŠOLO
Kornelija Vučko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene družina, šola, komunikacija in sodelovanje med starši (družino) in šolo. Ker je cilj obeh, tako družine kot šole, uspešnost otrok, se nam zdi pomembno, da si šola prizadeva za dobro sodelovanje, kar je tudi dokaz kvalitete njenega dela. V diplomskem delu so pojasnjene naloge družine, oblike družin in družinska vzgojna sredstva. Na podoben način so opisane naloge šole, razložena je učiteljeva avtoriteta, predstavljena so učiteljeva vzgojna sredstva in pogoste napake učiteljev,. Mnogokrat so prav te ovira za dobro sodelovanje med starši in učitelji. V nadaljevanju je opisana komunikacija, ki je pomemben del sodelovanja, saj napačna komunikacija lahko povzroči več škode kot koristi. Glede sodelovanja med starši in šolo obstajajo določena načela sodelovanja, ki naj bi se jih držali obe strani. Opisane so ovire in prednosti sodelovanja, oblike vključevanja staršev, izkušenjske metode dela s starši ter formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom. V empiričnem delu smo preverili, kako poteka sodelovanje med starši in šolo v praksi na Dvojezični osnovni šoli I Lendava — 1. Számú Kétnyelvű Általános Iskola Lendva. Zanimalo nas je predvsem kako to sodelovanje doživljajo starši. Odgovore smo primerjali glede na starost in izobrazbo staršev ter glede na stopnjo njihovega otroka. Izkazalo se je, da starši DOŠ I Lendava — 1. Sz. KÁI Lendva najpogosteje obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, redko ali nikoli pa ne obiščejo sveta staršev, dni odprtih vrat ter šole za starše. Pokazalo se je tudi, da je med starši, ki pogosto sodelujejo s šolo, največ takih z višješolsko izobrazbo. Starši se (po pričakovanjih) najpogosteje obračajo na razrednika oz. učitelja posameznega predmeta, vzrok za obisk pa so težave otrok v šoli (bodisi učne, bodisi vedenjske). Starši so izkazali največ zadovoljstva z govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, najmanj pa s svetom staršev.
Keywords: družina, vzgojna sredstva, šola, komunikacija, sodelovanje med starši in šolo, starost staršev, izobrazba staršev, stopnja otrok (I., II., III. triada), pogostost sodelovanja, oblike sodelovanja, vzroki za stike, zadovoljstvo s sodelovanjem
Published: 11.01.2011; Views: 7588; Downloads: 1728
.pdf Full text (471,11 KB)

13.
Onkološka zdravstvena nega starostnika pri sistemski terapiji.
Samo Babič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Jean Watson v svoji teoriji navaja, da lahko sam proces zdravljenja bistveno pospešijo pristni medčloveški odnosi, pri čemer se zdravstveni delavec vključuje kot celovita osebnost tako na čustvenem kot na izkustvenem področju. Bistveno značilnost področja zdravstvene nege predstavlja skrb. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege starostnika pri sistemski terapiji ter z metodo ankete proučiti organizacijske in strokovne probleme klinične prakse onkološke zdravstvene nege starostnika v Domu starejših občanov Ljutomer ter podati predlog morebitnih sprememb. Z raziskovalno metodo anketnega vprašalnika v zdravstveno-negovalnem timu Doma starejših občanov Ljutomer je bila opravljena raziskava, kjer smo ugotavljali strokovno usposobljenost, znanje ter individualno mišljenje zaposlenih glede konceptov zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da je v Domu starejših občanov Ljutomer zaposlen kader, ki stremi k pridobivanju novih znanj, je dovzeten in fleksibilen za priporočila v zdravstveni negi in je kakovostno strokovno usposobljen. Sodobna praksa Doma starejših občanov Ljutomer v zdravstvene negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter da so sposobne kritičnega razmišljanja. Zdravstvena nega v Domu starejših občanov Ljutomer upošteva proces zdravstvene nege in postavlja v središče dogajanja človeka s svojimi fizičnimi, psihičnimi, socialnimi in duhovnimi potrebami ter vrednotami. Omogoča njegovo aktivno sodelovanje v procesu zdravstvene nege in s tem možnost uresničevanja etičnega načela spoštovanja avtonomije oziroma neodvisnosti pacienta. V takem odnosu medicinske sestre je pacient subjekt, ki sta mu zagotovljeni integriteta in dostojanstvo.
Keywords: Onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, znanje, izobrazba.
Published: 10.06.2010; Views: 2193; Downloads: 467
.pdf Full text (1,09 MB)

14.
VRTEC VELENJE SKOZI ČAS
Metka Laznik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so zajeti vzroki, ki so vzbudili potrebo po ustanovitvi Vrtca Velenje oz. takratnega DID (Dom igre in dela) ter opis zgodovinskega razvoja zavoda in posameznih enot. Predstavljen je tudi kronološki pregled števila enot, oddelkov in otrok od leta 1987/88 pa vse do leta 2009/10. Prav tako je bila raziskana izobrazba posameznih vzgojiteljic ter poslovni čas vrtca skozi vsa ta leta. Šolsko leto 1952/53 je tisto, ki ga v kroniki Vrtca Velenje označujejo kot začetek delovanja velenjskega vrtca. Prvo šolsko leto je vrtec deloval pod okriljem I. osnovne šole Velenje, prostore pa je imel v nekdanji grajski konjušnici. Od takrat pa vse do danes je vrtec doživel ogromno pomembnih sprememb. Zaradi vse večjega števila otrok so postopno odpirali nove enote: Kekec, Nebotičnik, Mojca, Najdihojca, Vrtiljak, Jakec, Rožle, Tinkara, Jurček, Ciciban in Lučka. Vsem prošnjam niso mogli ugoditi, tako da so odprli tudi novo obliko varstva, družinsko varstvo. V letu 1997 je Vrtec Velenje praznoval 45 let obstoja. Letošnje šolsko leto deluje Vrtec Velenje s 65 oddelki, 1165 vpisanimi otroki in s 144 zaposlenimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic.
Keywords: Ključne besede: vrtec, zgodovina, organizacijske enote, izobrazba, poslovni čas vrtca, družinsko varstvo
Published: 18.05.2010; Views: 2121; Downloads: 100
.pdf Full text (398,42 KB)

15.
POVEZANOST SAMOPODOBE IN GLASBENE IZOBRAZBE PRI OSNOVNOŠOLCIH
Saša Šeško, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja in samoučinkovitosti ter njihov razvoj in povezanost med njimi v povezavi z glasbenim izobraževanjem. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samospoštovanja in samoučinkovitosti z glasbeno izobrazbo pri osnovnošolcih (N = 153). Cilji izvedene raziskave so bili nadalje preveriti stopnjo povezanosti samospoštovanja in samoučinkovitosti s splošnim učnim uspehom ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na spol in starost. Rezultati so pokazali, da ni razlik glede na spol v stopnji samospoštovanja, obstajajo pa pomembne razlike glede na spol v stopnji samoučinkovitosti. Samospoštovanje in samoučinkovitost sta močno povezana z učnim uspehom in z oceno pri pouku glasbe. Povezanost med oceno pri inštrumentu in samospoštovanjem ne obstaja, medtem ko obstaja povezanost med oceno pri inštrumentu in samoučinkovitostjo. Samospoštovanje in samoučinkovitost nista povezana z oceno pri nauku o glasbi. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med starostjo učencev ter samospoštovanjem in samoučinkovitostjo. Pri ugotavljanju razlik med tistimi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, smo odkrili pomembne razlike tako v stopnji samospoštovanja kot tudi v stopnji samoučinkovitosti, ki sta bolj izraženi pri posameznikih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Iz tega lahko povzamemo, da so učinki aktivnega ukvarjanja z glasbo na samospoštovanje in samoučinkovitost pozitivni, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili večjo pozornost temu vzvodu, ki nam zelo učinkovito pomaga pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe.
Keywords: Samopodoba, samospoštovanje, samoučinkovitost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba.
Published: 06.07.2010; Views: 1675; Downloads: 411
.pdf Full text (386,89 KB)

16.
IZOBRAZBENA STRUKTURA IN ZASEDENOST DELOVNIH MEST V PODJETJU X
Špela Švajger, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Izobraževanje in usposabljanje sta trajna, nepretrgana procesa, kar velja tako za posameznike kot za organizacijo. Posamezne izobraževalne akcije ne zadovoljijo vseh izobraževalnih potreb. To pomeni, da mora organizacija nenehno upoštevati vse skrite rezerve kot so sposobnost, interesi in pripravljenost za izobraževanje vsakega sodelavca, ki bo lahko uspešen le tedaj, ko bo za svoje delo ustrezno izobražen. Namen diplomskega dela je predstaviti trenutno stanje izobraževanja in usposabljanja v podjetju X ter zasedenost delovnih mest z izobrazbeno strukturo. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu je povzeta vsebina o teoriji izobraževanja, usposabljanja in razvoja zaposlenih. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili podjetje X in njegov razvoj od leta 1990 do danes ter zajeli splošne podatke kot so: število zaposlenih, izobrazbena in starostna struktura itd. V tretjem delu smo analizirali rezultate ankete, ki smo jo izvedli z zaposlenimi v podjetju X. Tu smo postavili tri hipoteze, ki smo jih na podlagi rezultatov ankete potrdili oziroma zavrgli. Ugotavljali smo: ali zaposleni opravljajo dela v skladu z dokončano izobrazbo, ali so seznanjeni s pogoji in organizacijo izobraževanja, na katerih oblikah izobraževanja so se izobraževali, ali so se pripravljeni nadaljnje izobraževati, ali imajo možnost za napredovanje itd. Na podlagi analize podatkov smo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti predlagali možne izboljšave.
Keywords: • Izobraževanje • Usposabljanje • Izobraževalni proces • Izobrazba
Published: 17.12.2010; Views: 1949; Downloads: 133
.pdf Full text (1,03 MB)

17.
POMEN IN ODNOS DO IZOBRAŽEVANJA MED ROMI
Janez Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Po zadnjih ocenah 10 milijonov Romov živečih v Evropi predstavlja največjo manjšino in je ena od najbolj ranljivih skupin na naši celini. Brez dostopa do kvalitetne izobrazbe ostajajo romske skupnosti ujete v revščini in izolirane na socialno obrobje. Romski otroci imajo še vedno slabše možnosti sodelovanja in dostopa do šol kot ne-romski otroci. Romski otroci so pogosto umeščeni v šole za otroke z učnimi težavami preprosto zato, ker so Romi. Šole z višjim deležem Romov se pogosto ubadajo z pomanjkanjem sredstev in tako ne morejo dati učencem veščin in znanja, ki ga potrebujejo za pridobitev boljših delovnih mest in za dostop do višje izobrazbe. Izboljšanje izobrazbe Romov je polno izzivov, a ne nemogoče. Ovire pred romskimi otroki so lahko premagane z politično voljo in močnejšim sodelovanjem med udeleženci, vključno z mednarodnimi organizacijami, državnimi vodstvi, šolskimi ministrstvi in romskimi skupnostmi. V diplomskem delu bom raziskal kakšni motivi vplivajo na odnos Romov do izobraževanja, v koliki meri se Romi v sedanjem času in na našem prostoru izobražujejo in kaj od izobrazbe pričakujejo v smislu izboljšanja kvalitete življenja. Predstavil bom motivacijske teorije, predvsem teorije, ki se nanašajo na izobraževanje, kot na primer Maslowa teorijo potreb, temelječo na hierarhiji potreb, Vroomovo motivacijsko teorijo, temelječo na pričakovanju pozitivne posledice nekega delovanja, prav tako Leavittovo motivacijsko shemo in Likertovo modificirano teorijo motivacije. Raziskava med Romi je bila opravljena v obliki ankete, kjer se je ocenjevalo strinjanje z trditvami, z raziskavo sem pa želel ugotoviti motivacijo in odnos do izobraževanja med Romi. Po opravljeni raziskavi sem prišel do veliko zanimivih ugotovitev, predvsem tega, da se Romi zelo dobro zavedajo pomena izobraževanja, da so jezikovne ovire znotraj anketirane populacije skoraj popolnoma izginile, da se Romi zavedajo pomena predšolske vzgoje in da v veliki meri sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami ter da delo romskih pomočnikov, kot neposrednih povezovalcev med Romi in večinsko populacijo v procesu izobraževanja še zdaleč ni zadovoljivo.
Keywords: - izobrazba - šole - socialno obrobje - otroci - romske skupnosti - motivacija
Published: 04.01.2011; Views: 1945; Downloads: 161
.pdf Full text (804,58 KB)

18.
ZAPOSLOVANJE V POKLICU DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR
Maja Žnidar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo poklic državni notranji revizor. Revizorstvo ima dolgo tradicijo, na slovenskem ozemlju se prvič omenja v 18. stoletju, v času vladavine Marije Terezije. Revidiranje se je tudi v Sloveniji že močno razvilo. Posebej smo se osredotočili na poklic državnega notranjega revizorja kot reguliranega poklica, pri čemer prikazujemo vsebino dela na tem področju, dokaj obsežno normativno ureditev, vključno s pogoji za opravljanje tega poklica, notranjo strukturo delovnih mest in nazivov in pogojih za njihovo zasedbo, plačnim sistemom in podobno. Dodajamo dosegljive podatke o zaposlovanju in ocenjujemo možnosti zaposlovanja v prihodnosti, tudi diplomantov Fakultete za organizacijske vede za delo na tem področju.
Keywords: revizor, državni notranji revizor, preizkušeni državni notranji revizor, preizkušeni notranji revizor, proračunski uporabnik, poklic, javnoveljavna izobrazba, zaposlovanje.
Published: 12.01.2011; Views: 2330; Downloads: 211
.pdf Full text (2,09 MB)

19.
ZAKONSKI OKVIRI IZOBRAŽEVANJA ROMSKIH OTROK
Vida Žnidarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ustava Republike Slovenije določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S to ustavno določbo so možnosti, ki vključujejo sprejem posebnih zakonskih določb ali vladnih ukrepov za izboljšanje položaja vseh Romov, ki živijo v Sloveniji, le nakazane. Določbe o pravnem varstvu posebnih pravic Romov v Sloveniji so zajete v 14 področnih zakonih. V letu 2007 je bil sprejet Zakon o romski skupnosti v Sloveniji, ki ureja vprašanja organiziranosti Romov na lokalni in nacionalni ravni. Romska skupnost se tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah srečuje s problemi brezposelnosti, neurejenimi stanovanjskimi in drugimi življenjskimi pogoji, predvsem pa z nizko izobrazbeno strukturo Romov. Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se problematika romske skupnosti najbolj kaže v brezposlenosti, slabih življenjskih pogojih, nizki izobrazbeni strukturi… Najnovejše raziskave in razne strategije, ki se izvajajo z namenom izboljšanja življenjskih pogojev in hitrejši ter lažji asimilaciji, vse bolj upoštevajo kulturno, jezikovno in zgodovinsko raznolikost. Kar se kaže tudi v zakonodaji, še posebej na področju izobraževanja. Posebne potrebe šoloobveznih romskih otrok narekujejo tudi temu primerne prilagoditve. Zakonodaja je na tem področju dokaj fleksibilna in omogoča tako možnost oblikovanja oddelkov zgolj z romskimi otroki ali mešane oddelke, kjer romski otroci obiskujejo pouk skupaj z ostalimi neromskimi otroci. Vse več se povdarja integriranost romskih otrok v zgodnji dobi izobraževanja, tako pred samim vstopom, kot tudi kasneje, v prvih štirih razredih. V začetnem obdobju rabijo največ pomoči, ta se vse bolj izvaja v obliki romskih pomočnikov. V RS področje vzgoje in izobraževanja romske skupnosti poleg ostalih področnih zakonov ureja predvsem Zakon o osnovni šoli, ki daje pravno podlago podzakonskemu urejanju. Zakonodaja je na omenjenem področju dokaj skopa, zato prepušča pravno ureditev predvsem podzakonskemu urejanju. Z uvedbo Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v RS leta 2004, pri kateri je poleg strokovnjakov Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo sodelovala tudi Zveza Romov Slovenije, so se na področju podzakonskega urejanja na področju vzgoje in izobraževanja romske skupnosti pričele bistvene spremembe, ki se v praksi po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport že kažejo v izboljšanju izobrazbene strukture romske skupnosti. Problem razvrščanja romskih otrok v osnovne šole s prilagojenim progamom na podlagi šolske neuspešnosti, ki izvira iz jezika ali specifičnosti romske kulture, pa tudi s prenovljeno strategijo še vedno ni v celoti odpravljeno.
Keywords: Ključne besede: Romska skupnost, slabi življenjski pogoji, izobrazba, Zakon o romski skupnosti, Zakon o osnovni šoli, Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v RS, romski pomočnik.
Published: 22.12.2010; Views: 2420; Downloads: 241
.pdf Full text (1,01 MB)

20.
SAMOPODOBA PETOŠOLCEV S POUDARKOM NA GLASBENEM PODROČJU
Sergeja Apat, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja, njihov razvoj in vplivi na posameznika in njegovo življenje ter povezanost samopodobe z različnimi področji, predvsem z aktivnim ukvarjanjem na glasbenem področju. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samopodobe in samospoštovanja z aktivnim glasbenim ukvarjanjem pri petošolcih (N = 253). Cilji izvedene raziskave so bili preveriti stopnjo povezanosti splošne samopodobe s samopodobo na glasbenem področju, zanimal nas je vpliv zaključne ocene na samopodobo učenca ter vpliv okolja in spola na samopodobo učencev. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike glede na spol pri samopodobi, samospoštovanje in samopodoba sta močno povezana z učenčevimi učnimi uspehi, glede na okolje pa do razlik aktivnega ukvarjanja z glasbeno samopodobo ne prihaja. Preverili smo tudi povezanost glasbenih in športnih aktivnosti in prišli do zaključka, da posameznik ponavadi izbere le eno vrsto aktivnosti v prostem času, bodisi na glasbenem bodisi na športnem področju. Povzamemo lahko, da učinki ukvarjanja z glasbenimi akivnostmi pozitivno vplivajo na samopodobo petošolcev, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili več časa za ukvarjanje s tovrstnimi dejavnostmi, ki vzpodbujajo zdravo samopodobo posameznika.
Keywords: Samopodoba, samospoštovanje, glasbena aktivnost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba
Published: 10.02.2011; Views: 1353; Downloads: 230
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica