| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza mnenja mladih o vplivu izobrazbe na zaposlenost
Sara Kragulj, 2024, magistrsko delo

Opis: Mladi se danes soočajo s številnimi izzivi v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem. Srečujejo se s prekarizacijo dela in z negotovimi zaposlitvami, kar vpliva na njihovo ekonomsko varnost in dolgoročno načrtovanje. Prav tako se pojavlja problem neujemanja med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami na trgu dela, kar privede do presežka visoko izobraženih posameznikov v nekaterih panogah in pomanjkanja kvalificiranih delavcev v drugih. Mladi se pogosto sprašujejo, ali je njihova izobrazba resnično ključ do zaposlitve in ali bodo lahko uresničili svoje poklicne ambicije. V teoretičnem delu naloge smo definirali pojme mladih, izobrazbe in zaposlenosti ter jih med seboj povezali. Prek spletne ankete smo opravili empirični del, poleg ankete pa smo si pomagali tudi s podatki podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da stopnja izobrazbe vpliva na delovno aktivnost mladih. Naši anketiranci so mnenja, da je izobrazba pomemben dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve za njih, hkrati pa jim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in jih, v prihodnosti, usmerja. Za izboljšanje njihovega položaja priporočamo prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga dela, spodbujanje pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem, omogočanje lažjega dostopa do podpore za samozaposlitev, nudenje aktivne podpore pri iskanju zaposlitve, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter prilagoditev socialnih varnostnih sistemov. S temi ukrepi bi lahko izboljšali zaposljivost in ekonomsko stabilnost mlade generacije ter pomagali mladim pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Ključne besede: izobrazba, mladi, trg dela, zaposlenost, povezava med izobrazbo in zaposlenostjo
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Dejavniki delovne aktivnosti po upokojitvi v Sloveniji
Tjaša Turk, 2023, magistrsko delo

Opis: V luči staranja prebivalstva in pojavu temu pripadajočih sprememb ter izzivov, pomembno vprašanje postaja tudi vprašanje (ne)vzdržnosti pokojninskih sistemov. Nepriljubljenost ukrepa zviševanja zakonsko določene upokojitvene starosti, je v namen doseganja vzdržnosti pokojninskih sistemov povečala relevantnost spodbujanja delovne aktivnosti po upokojitvi, na področju katere, ima Slovenija, glede na relativno nizko stopnjo zaposlenosti starejših, veliko možnosti za razvoj. Medtem ko, ekonomske teorije ponudbe dela upokojenih posameznikov, (ne)naklonjenost delovni aktivnosti po upokojitvi pripisujejo finančnim dejavnikom, natančneje predvsem višini pokojninskih prejemkov, druge teorije poudarjajo pomen socioloških ter psiholoških dejavnikov. Konsistentno empirične raziskave na področju dejavnikov delovne aktivnosti po upokojitvi v večini primerov sicer vključujejo finančne dejavnike ter hipoteze oblikujejo v skladu z ekonomsko teorijo, ki implicira nižjo verjetnost delovne aktivnosti po upokojitvi za premožnejše posameznike, vendar dodatno vključujejo tudi druge dejavnike, kot so karakteristike dela, makroekonomske dejavnike ter demografske značilnosti posameznikov, v sklopu katerih se izpostavlja predvsem pomen starosti, zdravja, zakonskega stanu, spola ter izobrazbe. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo tako s pomočjo logistične regresije na podlagi sekundarnih, presečnih podatkov za 2.025 upokojenih posameznikov iz Slovenije, želeli identificirati demografske in socialno-ekonomske dejavnike, ki imajo statistično značilen vpliv na verjetnost opravljanja plačanega dela po upokojitvi, pri čemer je diferenciacija posameznikov na podlagi spola ter izobrazbe, omogočala tudi identifikacijo specifik pri odločitvah o delovni aktivnosti po upokojitvi. Ugotavljamo, da delovna aktivnosti po upokojitvi v Sloveniji ni rezultat finančnih potreb upokojencev, kot je to pogosto sugerirano s strani empiričnih raziskav, pri čemer lahko višjo verjetnost delovne aktivnosti premožnejših upokojencev povežemo predvsem s pozitivnim vplivom izobrazbe, kar izpostavlja relevantnost socioloških in psiholoških teorij ponudbe dela. V kontekstu razlik med spoloma medtem velja izpostaviti statistično značilen vpliv izobrazbe na verjetnost delovne aktivnosti upokojenih žensk, medtem ko je diferenciacija na podlagi izobraženosti posameznikov izpostavila razlike v pomenu demografskih dejavnikov pri odločitvah o opravljanju plačanega dela po upokojitvi.
Ključne besede: upokojitev, delovna aktivnost po upokojitvi, izobrazba, starost, logistična regresija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
Pomen Francisca Tárrege za razvoj moderne kitare : magistrska naloga
Luka Lenart, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu po analizi virov raziskujem delo in življenje španskega kitarista, skladatelja in pedagoga Francisca Tárrege. Podrobneje sem se osredotočil na njegovo življenje, skladateljski in pedagoški vpliv, predstavljeni so nekateri njegovi pomembnejši učenci. Posvetil sem se njegovemu sodelovanju z izdelovalcem kitar Antoniem de Torresom. Prikazan je razvoj klasične kitare in novitete, ki jih je vpeljal Torres. Za lažjo predstavo je dodano tudi slikovno gradivo, ki prikazuje posamezne dele kitare in spremembe na njej. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na virih, ki pričajo o življenju, pedagoškem delu in skladateljskem opusu Francisca Tárrege. Analiza njegovega dela temelji na biografijah avtorjev Ljudmila Rusa in Emilia Puyola. Sledi analiza razvoja klasične kitare s poudarkom na spremembah inštrumenta, ki jih je naredil Antonio de Torres, pri tem pa sta bila glavna vira knjiga avtorjev Toma in May Anne Evans ter biografija Joséja Luisa Romanillosa.
Ključne besede: Francisco Tárrega, glasbena izobrazba, klasična kitara, Španija, Antonio de Torres
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok
Kaja Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen kakovostne izobrazbe, ki je temelj vzgoje v sodobni družbi, opredelili smo značilnosti učnega okolja ter dali večji poudarek spodbudnemu učnemu okolju. Nekaj besed smo nato namenili tudi moralnemu razvoju predšolskih otrok, kjer smo opredelili teorije moralnega razvoja, vpliv negativnih in pozitivnih odzivov odraslih oseb na moralni razvoj, opredelili smo tudi vpliv vzgoje in vrstnikov na ponotranjanje pravil ter njihov splošen vpliv na moralni razvoj. V empiričnem delu smo raziskali mnenje strokovnih delavcev o vplivu spodbudnega učnega okolja na kriterije kakovosti in otrokov celostni razvoj, razvitost komponent moralnega razvoja v predšolskem obdobju, pogostost vključevanja dejavnosti s področja moralnega razvoja tako v načrtovane dejavnosti kot tudi v dnevno rutino. Zanimalo nas je še mnenje strokovnih delavcev o razvitosti prosocialnega vedenja v predšolskem obdobju ter kako anketirani reagirajo ob moralno nezaželenem obnašanju otroka. Na koncu nas je zanimalo mnenje o vplivu nekaterih dejavnikov na oblikovanje otrokovega moralnega vrednotenja in presojanja.
Ključne besede: kakovostna izobrazba, moralni razvoj, predšolski otrok, spodbudno učno okolje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Ekonometrična analiza vpliva človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem
Blaž Prelog, 2021, diplomsko delo

Opis: Koncept človeškega kapitala je postal ena izmed ključnih spremenljivk v sodobni teoriji gospodarske rasti. Gre za investicije v posameznikovo izobrazbo in zdravje, kar ima za posledico večjo produktivnost posameznika in višji potencialni zaslužek. Diplomsko delo obravnava vpliv človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem. V uvodnih poglavjih sta predstavljeni teoriji gospodarske rasti in človeškega kapitala ter obstoječe empirične študije gospodarske rasti. V nadaljevanju sta predstavljena indeksa, ki prikazujeta razvoj države in človeškega kapitala; to sta indeks človekovega razvoja in indeks človeškega kapitala. Izhodiščne podatke za ekonometrično analizo smo pridobili iz nacionalnih statističnih uradov Norveške in Švedske. Za obe državi smo s pomočjo računalniškega programa EViews 11, izdelali tri ustrezne regresijske funkcije, za katere smo razložili osnovne statistike in pomen dobljenih regresijskih koeficientov. Vse funkcije smo testirali na ustreznost specifikacije z RESET testom in oceno stabilnosti parametrov s Chow testom. Za odločitev o izbiri najprimernejšega modela pa smo primerjali primerljive determinacijske koeficiente ter primerljive nepojasnjene vsote kvadratov. Za izbrani funkciji smo izračunali standardizirane koeficiente in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Zaradi prisotnosti heteroskedastičnosti in avtokorelacije smo izračunali robustne standardne napake ocen regresijskih koeficientov s heteroskedastično in avtokorelacijsko konsistentno variančno-kovariančno matriko, znano tudi kot HAC metoda.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, izobrazba, zdravje, ekonometrična analiza, Norveška, Švedska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1755; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
Analiza plač v Sloveniji glede na demografske dejavnike
Nastja Pečnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik. V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike.
Ključne besede: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Šolanje na domu v Sloveniji – socializacija in individualizacija učenca
Doroteja Žlaus, 2021, magistrsko delo

Opis: Šolanje na domu je kot alternativna oblika šolanja v Sloveniji precej nepoznano, nerazširjeno in neraziskano, in zdi se, da ravno zaradi tega pritegne zanimanje. Šolanje na domu posamezniku, torej učencu, dopušča pri njegovem učenju veliko več svobode in prostora za sledenje lastnim interesom, notranjim vzgibom in mu omogoča maksimalen razvoj njegovih potencialov. Čeprav o šolanju na domu, predvsem zaradi nepoznavanja, obstaja veliko predsodkov, se zdi, da so otroci, ki so šolani doma, dobro socializirani in uspešni v življenju. Pravzaprav je ravno šolanje na domu dober kazalnik dejstva, da socializacija ni omejena izključno na tiste agense socializacije, ki jih družba poudarja kot pomembne ali celo nujne, ampak da proces socializacije ljudi poteka vse življenje. Namen dela je s sociološkega vidika približati šolanje na domu v Sloveniji in razložiti, kako pri tej obliki izobraževanja potekata socializacija in individualizacija ter predstaviti prednosti, ki jih šolanje na domu in posledično drugačna dinamika družinskega življenja prinašata celotni družini, in tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in starši, če se odločijo za tak način izobraževanja. Raziskovalni del magistrskega dela se opira na opravljene kvalitativne intervjuje, rezultati pa pokažejo, da je proces socializacije pri šolanju na domu prej prednost kot izziv in da se otroci, šolani na domu, razvijajo v vsej svoji polnosti.
Ključne besede: šolanje, izobrazba, socializacija, individualizacija, svoboda
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 770; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (792,10 KB)

9.
Delovne navade predšolskih otrok
Maja Koželj, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem so se vrednote staršev in vzgoja zelo spremenili. Delovne navade so popotnica staršev otrokom za celo življenje. Otroci se jih priučijo in ponotranjijo. Vse pa je odvisno od vzgleda in interesa staršev. Namen diplomskega dela je raziskati pomen delovnih navad za predšolske otroke in na kakšen način jih odrasli spodbujajo. Razložili smo, kaj je vzgoja, kakšen pomen ima le-ta na otroka, opredelili delovne navade in preverili, kateri dejavniki vplivajo na razvoj delovnih navad ter kateri ne. V empiričnem delu smo prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 77 staršev predšolskih otrok. Rezultati so pokazali, da se starši zavedajo pomembnosti razvoja delovnih navad, zavedanje pa ni odvisno od najvišje dokončane stopnje izobrazbe starša. Raziskava je pokazala, da potrebujejo mlajši otroci več pomoči pri vsakdanjih opravilih kot starejši.
Ključne besede: predšolski otroci, vzgoja, delovne navade, dejavniki, ki vplivajo na razvoj delovnih navad, izobrazba staršev
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 930; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1238; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici