| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 4146; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

3.
ODGOVORNO RAVNANJE OSNOVNOŠOLCEV DO OKOLJA
Katja Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene glavne karakteristike okoljske vzgoje in bistveni elementi njenega vpeljevanja v osnovne šole. Opisan je koncept trajnostnega razvoja, ki se kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj vse bolj uveljavlja v slovenskih šolah. Povzete so tudi glavne značilnosti mednarodnega projekta Ekošola tako po svetu kot tudi pri nas in njegove prednostne naloge v programu osnovne šole. Osrednja tema se nanaša na raziskovanje odgovornega ravnanja učencev ekošol in šol, ki niso v projektu Ekošola, do okolja in njihovega okoljskega vpliva na starše oziroma njihovo družino. Izvedeni so bili anketa, ki je bila zasnovana na vzorcu 120 osnovnošolcev dveh ekošol in ene šole, ki ni vključena v projekt Ekošola, in dva intervjuja s koordinatoricama ekošol. Rezultati raziskave nakazujejo na dobro okoljsko osveščenost in posledično v večini primerov odgovorno ravnanje osnovnošolcev do okolja. Učenci večinoma ne vplivajo na ravnanje staršev do okolja, saj jih veliko meni, da starši pogosto ravnajo odgovorno do okolja in prav družina je tista, ki je po njihovem mnenju glavni dejavnik vplivanja na razvijanje njihove pozitivne zavesti do okolja. Osnovna šola, bodisi Ekošola bodisi Zdrava ali katera druga šola, spodbuja razvoj odgovorne, okolju prijazne osebe in le v sodelovanju s starši so lahko dolgoročni cilji tudi doseženi.
Ključne besede: okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ekošola
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2789; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

4.
UČNI POLIGON MODRAŽE KOT UČILNICA V NARAVI ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
Sandra Časar, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno dosedanje razumevanje trajnosti in trajnostnega razvoja, prikazan je pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki se začenja prav na nivoju predšolske vzgoje in sega vse do vseživljenjskega izobraževanja. Opisan je tudi pojem okoljskega izobraževanja, primeri le-tega v tujini in pri nas, cilji okoljskega izobraževanja in njegova zastopanost v Kurikulumu za vrtce. Ugotavljamo, da se namesto pojma okoljska vzgoja vse bolj uporablja »vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj – VITR. Tudi v nalogi smo uporabili VITR, saj je to širši pojem od okoljske vzgoje (VITR zajema vzgojo in izobraževanje za okolje, ljudi in ekonomijo). Pomembno vlogo ima izkustveno izobraževanje, zato je v diplomskem delu podrobneje predstavljen Učni poligon Modraže, ki nudi pogoje za vzgojo in izobraževanje v naravi. V empiričnem delu diplomskega dela so podrobneje predstavljeni pogoji za VITR na učnem poligonu v Modražah. Posebno pozornost smo namenili izboru učnih okolij, ki so primerna za predšolsko vzgojo. Pripravili smo vsebine in metodološke pristope za uporabo izbranih učnih okolij v praksi predvsem za vzgojitelje, ki lahko potem na osnovi izkušenj iz učnega poligona Modraže prenesejo ideje v lastno šolsko okolje in vključijo izkustveno vzgojo in izobraževanje v vsakdanjem pedagoškem delu in življenju nasploh.
Ključne besede: trajnostni razvoj, učilnica v naravi, izkustveno izobraževanje, učni poligon Modraže, predšolska vzgoja, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2172; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih
Evelina Katalinić, 2011, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena: • definicija in pomen okoljskega izobraževanja kot ene izmed dimenzij vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, • umeščenost učnega načrta Geografija (1998 in 2008), kurikula Okoljska vzgoja (2008) in učnega načrta Študij okolja (2008) v predmetnik splošnih gimnazij ter primerjava njihove ciljne naravnanosti okoljskega izobraževanja, • primeri dobrih praks kvalitetnega okoljskega izobraževanja na internacionalnem in nacionalnem nivoju, • značilnosti razvoja geografskih učnih pristopov in metod k okoljskemu izobraževanju zadnje desetletje. V empiričnem delu so predstavljeni: • rezultati vrednotenja učnega načrta Geografija splošnih gimnazijskih programov (1998 in 2008) v Sloveniji z vidika vključenosti okoljskih učnih ciljev, na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Okoljska vzgoja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Študij okolja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • predlogi terenskih in problemskih nalog predmetnega področja geografije s poudarkom na akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja kot primer učnih pristopov, ki temeljijo na izkustvenem učenju. Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotavljanje potrebe po poudarku ciljev okoljskega izobraževanja, z ustreznimi izhodišči za njihovo didaktično uporabo znotraj obstoječa učnega načrta geografije (2008), njihovi ustrezni učbeniški podprtosti ter načrtnem usposabljanju učiteljev geografije za strokovno izvajanje tovrstnih vsebin, kar je v skladu z mednarodnimi tendencami razvoja okoljskega in geografskega izobraževanja (UNECE, IGU).
Ključne besede: Ključne besede: okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, geografija, izkustveno učenje
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1653; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
Pomembnost izobraževanje in sprejemanja OVE
Matevž Obrecht, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: obnovljivi viri energije, izobraževanje, trajnostni razvoj, energetika
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 821; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

7.
VKLJUČEVANJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V PROGRAM TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Eva Šturm, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci, dijaki in študenti z njihovim vzgojno izobraževalnim programom ter z udejstvovanjem v lokalni skupnosti in širše. Cilj diplomskega dela je dokazati, da program Ekošola pomaga spodbujati zdravo življenje in večjo skrb za okolje, v katerem živimo, ter da obstoječe članice programa pogosteje izvajajo aktivnosti kot nečlanice. Zato smo opravili raziskavo, ki smo jo ločili v dve skupini, in sicer na članice in nečlanice programa Ekošola. Pripravili smo dva vprašalnika, ki smo ju razposlali na izobraževalne ustanove po vseh regijah Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so pri večini aktivnosti bolj dejavne članice programa Ekošola, ki jim skrb za varovanje okolja tudi več pomeni. Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo, da se v izobraževalnih ustanovah izvaja več aktivnosti, ki učijo o pomembnosti varovanja okolja in s tem pripomorejo k skrbi za kakovost življenja nas in naših naslednikov.
Ključne besede: program Ekošola, trajnostni razvoj, varovanje okolja, izobraževanje
Objavljeno: 09.09.2015; Ogledov: 496; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
Prispevek šol k okoljskemu razvoju lokalnih skupnosti
Ana Vovk Korže, 2008, strokovni članek

Opis: V prispevku je predstavljeno sodelovanje šol pri okoljskem razvoju občin kot posledica projekta EUBIS. V ta namen smo z izbranimi šolami vodili izdelavo učne pot v občini Radlje ob Dravi, izdelali priročnik za medpredmetno okoljsko vzgojo s šolo v Murski Soboti in vključili OŠ Muta v pripravo evropskih projektov, na način, da je šola stalni partner dogodkov, ki se ob izvajanju teh projektov dogajajo. S tem smo uspeli potrditi tezo, da imajo šole velik potencial, ki je premalo izkoriščen v lokalnem okolju.
Ključne besede: varstvo okolja, sonaravni razvoj, okoljska vzgoja, okoljski razvoj, izobraževanje, aktivna participacija, trajnostni razvoj
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 976; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (562,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Ekološka živila v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot podpora trajnostnemu razvoju: potenciali in ovire v osrednji Sloveniji
Nika Škof, 2012, diplomsko delo

Opis: Delovanje kot podpora trajnostnemu razvoju mora biti zastavljeno celostno in učinkovito od proizvodnje do potrošnje. Pri doseganju ciljev, kot so večja lokalna prehranska samooskrba, okolju prijazno kmetovanje ter aktivno vključevanje posameznikov v reševanje aktualnih težav in spopadanje z novimi izzivi, je bil prepoznan velik potencial vzgoje in izobraževanja. Pri tem je pomembna poučenost vzgojiteljev in vodij šolske prehrane o sami problematiki in načinih delovanja za njihovo izboljšanje. Analiza stanja v osrednji Sloveniji kaže, da so odgovorni za preskrbo vzgojno-izobraževalnih zavodov z živili o tem relativno dobro seznanjeni. Med motivacijskimi dejavniki za uvajanje ekoloških živil izstopata visoko izražena notranja motivacija in instrumentalnost delovanja, dočim so zaznane ovire in rešitve v večji meri zunanje. Anketiranci se čutijo soodgovorne pri naslavljanju okoljskih, zdravstvenih in strateških vidikov hrane, vendar se v luči predvidenih ovir ne čutijo dovolj opolnomočeni. Ob analizi lokalnega stanja z intervjuji in anketami ter primerjavi relevantnih dejavnikov s statističnimi informacijami si lahko pri implementaciji aktivnosti za spodbujanje prehranske varnosti pomagamo tudi s primeri dobrih »top-down« praks iz tujine.
Ključne besede: trajnostni razvoj / vzgoja in izobraževanje / ekološka živila / samooskrba / potenciali in ovire
Objavljeno: 05.09.2012; Ogledov: 1020; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (624,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici