| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na učiteljevo odločitev - raziskovati ali ne raziskovati
Jasmina Heric, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena od učiteljevih temeljnih nalog je skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelja lahko v skladu s tem prepoznamo kot najpomembnejšega akterja novih družbenih tokov in pobudnika sprememb – tako na osebni ravni, kot na ravni skupnosti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi udeleženci izobraževanja in na ravni medgeneracijskega sodelovanja. Če se navežemo na zapisano lahko ugotovimo, da je tradicionalni vlogi učiteljstva učitelju dodana še zmožnost za razvoj in raziskovanje ter stalni osebni profesionalni razvoj, ki temelji na dejstvih in refleksiji. Da bi učitelji oziroma drugi strokovni delavci v izobraževanju lahko uspešno raziskovali pa ni odvisno le od njih samih ter njihove izobrazbe, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, tako osebnih, kot dejavnikov okolja v katerem delujejo. Med dejavniki okolja izpostavljamo vpliv pogledov vodstva šole in kolektiva na raziskovalno delo ter materialni in socialni status učitelja.
Ključne besede: učitelj, izobraževanje, učitelj raziskovalec, raziskovanje učiteljev, raziskovalno delo
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1040; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Komunicirati o grafičnem romanu - niz delavnic
Hans Krameritsch, Rolf Laven, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku namenjamo osrednjo pozornost grafičnemu romanu kot pojavu zadnjih nekaj desetletij in danes samostojni umetniški formi. Kot primer predstavljamo niz delavnic o grafičnem romanu. Potekale so v okviru programa usposabljanja učiteljev v saharskih begunskih taboriščih v Alžiriji. Z možnostmi, ki jih nudijo grafični romani, so bile umetnostno, pedagoško in ustvarjalno razvite vsebine iz poklicnega življenja udeležencev v smislu reflektiranja lastnih delovnih izkušenj (zase in za druge), sklicevanja na delo. Samostojno ustvarjene zgodbe iz poklicnega dnevnega dogajanja so bile razvite v obliki zaporedja z detajli bogatih slik in slikovnih elementov, deloma z vključevanjem besedila.
Ključne besede: grafični roman, stripi, begunska taborišča, Alžirija, delavnice, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 334; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (901,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Teja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 549; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (90,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja
Marija Pevec, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je predstaviti razmišljanja in ocene učiteljev praktikov o programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot pomembnega dejavnika učiteljevega profesionalnega razvoja. Podatke za kvalitativno raziskavo, izvedeno v času od decembra 2011 do februarja 2012, smo zbrali s polstrukturiranimi globinskimi intervjuji, v katerih so učitelji ocenjevali kakovost programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, njihov vpliv na praktično delo v razredu in predstavili predloge za njihovo izboljšanje. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo z dejavniki profesionalnega razvoja učitelja kot delom vseživljenjskega učenja, pri katerem učitelj najbolj spodbuja kakovostno znanje pri učencih in razvija njihove osebne potenciale, ko sam neprestano usvaja novo znanje in reflektira svoje delo.
Ključne besede: učitelji, izobraževanje učiteljev, strokovna usposobljenost, profesionalni razvoj
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 462; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (163,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pomen vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces šole
Jernej Kovač, 2009, strokovni članek

Opis: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1057; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (909,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kako učitelji kemije udejanjajo svoje potrebe profesionalnega razvoja v sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
Darinka Sikošek, Branka Čagran, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja je zagotavljanje profesionalnega razvoja in strokovne ter osebnostne rasti različnih poklicnih profilov, tudi učiteljev. Prav vrsta in kakovost programov, namenjenih nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem kemije, predstavlja osrednjo temo pričujočega prispevka. Izhajajoč iz rezultatov opravljene empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu učiteljev kemije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ugotavljamo, da je želja po razvoju kompetenc poglavitno gibalo (lat. nervus rerum) njihove udeležbe v programih iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, glavno oviro pa predstavlja neustrezen čas izvedbe programov (glede pedagoških obveznosti učiteljev). Seveda se učitelji najpogosteje udeležujejo posodobljenih programov, kakor tudi programov izven Kataloga.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, kemija
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 425; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (172,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj na razredni stopnji osnovne šole
Andreja Žunič, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes lahko o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj slišimo v povezavi z različnimi konteksti. Opredelitev omenjenega pojma pa je za mnoge še zmeraj nejasna. Strokovnjaki namreč pri opredelitvi niso enotni, razumevanje vzgoje in izobraževanja za trajnost pa se razlikuje tudi med posamezniki v družbi, ki trajnost dojemajo in sprejemajo na različne načine. Vzgoja in izobraževanje predstavljata ključno vlogo preko katere vzgajamo in izobražujemo za trajnostno prihodnost. Izvajati se začne že zgodaj, na začetku izobraževalne poti in lahko traja vse življenje. V zadnjem desetletju se stanje vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki se izvaja v osnovnih šolah, precej izboljšuje, velik poudarek pa se daje izobraževanju učiteljev, da bodo čim bolje usposobljeni za učenje in poučevanje za trajnost na načine, kako vse skupaj še izboljšati, da postane bolj kakovostno in da učenci od tega kar največ odnesejo in koristno uporabijo naprej v vsakdanjem življenju. Čeprav se pomen vzgoje in izobraževanja za trajnost veča, pa se v učnih načrtih za osnovno šolo še vedno pojavlja problem, da je vsebin, ki so neposredno vezane na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ali pa se na le-to nanašajo, malo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili vzgojo in izobraževanje ter načela, ki jih le-ta zajema. Natančneje smo predstavili vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Opredelili smo področje trajnostnega razvoja in ugotovili, da ga različni avtorji različno dojemajo in opredeljujejo ter da zanj ne obstaja enotna opredelitev. Opisana so tudi splošna načela trajnostne šolske skupnosti, ki govorijo o tem, kako učenje za trajnost vključiti v poučevanje, da bo to čim bolj kvalitetno in pa Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2007), kjer je med drugim omenjeno, da je omogočeno izobraževanje s področja za trajnostni razvoj (TR) oz. vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) strokovnim delavcem, nujno potrebno. Dotaknili smo se tudi učnih načrtov, in opisali pomen posodabljanja pouka. Zavedamo se, da najpomembnejšo vlogo pri poučevanju igra učitelj, saj je on tisti, ki znanje prenaša na učence, zato je v nadaljevanju omenjeno tudi izobraževanje učiteljev, za katere je pridobivanje novega znanja vseživljenjska naloga. Magistrsko delo vključuje tudi empirični del, v katerem na podlagi raziskave ugotavljamo, da splošno znanje oziroma ozaveščenost o trajnostnem razvoju pri učiteljih razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah, ni zadovoljivo. Prav tako pa učitelji razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah načeloma nimajo zadostnih možnosti za razvijanje kompetenc za poučevanje o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnost, razvoj, kurikul, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 2370; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (870,49 KB)

9.
Analiza potenciala e-izobraževanja učiteljev strokovnih modulov v srednjem strokovnem izobraževanju
Klavdija Živko Pal, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola, v kateri se izvaja sodobni pouk, potrebuje sodobnega učitelja, ki bo znal in zmogel zahtevane vsebine smiselno predstaviti učencem in dijakom v ustreznem spletnem učnem okolju ter pri tem izkoristiti prednosti in potenciale sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Inovativno šolo sestavljajo inovativni učitelji, ki v novih vlogah mentorjev in usmerjevalcev znanja spodbujajo problemsko reševanje nalog, izkustveno učenje, timsko delo, medsebojno pomoč in samostojno e-učenje. V vzgojno-izobraževalno delo smiselno umeščajo e-vsebine in e-gradiva, sodobno IKT-opremo, spletne aplikacije ter družbena omrežja, sledijo trendom, dinamiki in pristopom sodobnega poučevanja in učenja, z zavedanjem, da imajo najpomembnejšo vlogo v procesu izobraževanja e-kompetentni otroci in mladostniki. Za učitelja se pričakuje, da ima dobro razvite digitalne kompetence, ki jih ni pridobil le s prebiranjem knjig ali brskanjem po spletu, temveč z zavestnim spodbujanjem lastnega profesionalnega razvoja v obliki stalnih dodatnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj. Ni dovolj, da zna učitelj sodobno IKT uporabljati, pomembnejše je, da je z njeno uporabo pri svojem delu ustvarjalnejši, inovativnejši in uspešnejši. Učiteljem je treba ponuditi ustrezne programe nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zasledovali moderne učne pristope, vključevali inovativna spletna orodja in razvijali digitalne kompetence. Za pripravo zanimivih izobraževanj, ki bodo navdušila in spodbudila učitelje strokovnih modulov za sodelovanje, je smiselno upoštevati značilnosti, želje in potrebe te izbrane ciljne skupine. Kot rezultat raziskovanja smo pripravili inovativni predlog za izvajanje dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev strokovnih modulov, ki poučujejo v programih srednjega strokovnega izobraževanja. Inovativni predlog, zasnovan po principih e-izobraževanja, zasleduje diferencirano izobraževanje, skladno z njihovimi potrebami, željami, podprto s pričakovanji in zahtevami primarne stroke učiteljev strokovnih modulov.
Ključne besede: e-izobraževanje, učitelji strokovnih modulov, profesionalni razvoj učitelja, e-kompetence, inovativni pristopi v izobraževanju učiteljev
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
Mnenje osnovnošolskih učiteljev o usposobljenosti za sodelovanje s starši
Kristina Šrot, Nataša Rizman Herga, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave glede usposobljenosti učiteljev prvega in drugega triletja osnovne šole za sodelovanje s starši. Preverili smo, s kakšnimi težavami se učitelji najpogosteje srečujejo v odnosih s starši, na kakšne načine se z njimi soočajo in kako jih poskušajo obvladovati. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo učiteljev in šolsko okolje, v katerem poučujejo. Anketirani učitelji menijo, da se za delo s starši v dodiplomskem izobraževanju niso dovolj strokovno usposobili in da jim primanjkuje vrsta kompetenc, ki bi jim sodelovanje s starši olajšale. Glede na rezultate raziskave anketiranih učiteljev – učitelji v srečanjih s starši zaznavajo pripravljenost staršev na konstruktiven pogovor, tudi precenjevanje staršev sposobnosti njihovega otroka, nemoč staršev v pogovorih o njihovih otrocih ter celo elemente agresivnega obnašanja – podajamo smernice, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju konkretne situacije. V učeči se družbi postajajo kompetence učiteljev kompleksnejše, kar zahteva njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje ter sledenje sodobnim izobraževalnim in vzgojnim trendom. Obenem pa se zavedamo, da je komunikacija dvosmeren in soodvisen proces, zato moramo ob kompetencah učitelja upoštevati tudi kompetence staršev in njihov doprinos h kakovostnemu sodelovanju in dobri komunikaciji.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kompetence učiteljev, sodelovanje s starši, odnosi, ovire v komunikaciji
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1634; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (838,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici