1. Percepcija učiteljev o njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje : magistrsko deloUrška Zver, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje poglede osnovnošolskih učiteljev o spolni vzgoji in njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje v Sloveniji. Teoretični del obravnava definicije in pomen celostne spolne vzgoje, zgodovinski razvoj področja ter usposobljenost učiteljev za poučevanje spolne vzgoje v Evropi in Sloveniji. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki so bili povezani s pomočjo integracije metod. Ugotovitve kažejo, da se osnovnošolski učitelji zavedajo pomembnosti spolne vzgoje, pri čemer v praksi največ poudarka namenjajo biološkim vsebinam. Kot ključne ovire za kakovostno obravnavo izpostavljajo pomanjkanje časa ter nezadostno usposobljenost, ki je posledica pomanjkanja specifičnih izobraževanj in praktičnih izkušenj. Magistrsko delo tako poudarja nujnost celostne prenove sistema spolne vzgoje v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju – tako z vidika boljše strokovne podpore in usposabljanja učiteljev kot tudi s sistemskim vključevanjem teh vsebin v učne načrte ter zagotavljanja več časa za njihovo obravnavo pri pouku.
Ključne besede: spolna vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, usposabljanje učiteljev, celostni pristop, integracija metod
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Bralna kultura s psihološke in z vzgojno-izobraževalne perspektiveSonja Pečjak, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku pišemo o bralni kulturi in branju kot vrednoti v slovenskem prostoru, pri čemer so teoretični razmisleki podprti z empiričnimi izsledki tujih in domačih psiholoških in vzgojno-izobraževalnih študij o bralni kulturi. S psihološkega vidika poskušamo odgovoriti na vprašanja, kaj je bralna kultura in kateri so njeni elementi, kdaj branje lahko postane vrednota in katere so ovire pri razvoju bralne kulture. Na ta vprašanja odgovarjamo s perspektive družinskega in šolskega okolja ter nakazujemo nekatere možnosti spoprijemanja z ovirami, predvsem z vidika vloge družine in šole oz. učiteljev, kot jih nakazuje tudi Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti.
Ključne besede: bralna kultura, razvijanje bralne kulture, družina, šola, učitelji, izobraževanje učiteljev, branje, pedagoška psihologija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (328,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Didaktika : Med dediščino preteklosti in sodobnim utripom učenja in poučevanja, zbornik povzetkov2025, zbornik Opis: Zbornik povzetkov konference prinaša raznolike in aktualne prispevke s področja vzgoje in izobraževanja. V osrednjem delu so predstavljene teme refleksije učiteljev, procesno usmerjenega študija ter sodobnih izzivov visokošolske didaktike. Razprave se dotikajo tudi stresa in izgorelosti učiteljev ter participacije študentov v akademskem odločanju. V sklopu specialnih didaktik avtorji obravnavajo pomen kulturne dediščine, matematične koncepte, zgodovinsko poučevanje in praktične vidike pouka biologije. Prispevki o jezikovnem pouku izpostavljajo pomen kritičnega branja, jezikovne politike in metodike. Sekcija o pouku izpostavlja sodobne didaktične pristope, pouk na prostem ter teoretske modele. Zadnji sklop vključuje prispevke o svetovalnem delu, umetnosti v izobraževanju ter izzivih pri izobraževanju odraslih. Skupno zbornik odraža preplet teoretskih uvidov in praktičnih rešitev za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa.
Ključne besede: refleksija učiteljev, visokošolska didaktika, procesno usmerjen študij, participacija študentov, specialne didaktike, pouk, svetovalno delo, kulturna dediščina, poučevanje jezikov, didaktične metode, izobraževanje odraslih, kakovost izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Povezava na datoteko |
4. Učne priprave na nastope bodočih učiteljevZlatan Magajna, Maja Umek, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Učni nastopi so v Sloveniji ena od uveljavljenih oblik praktičnega pedagoškega usposabljanja bodočih vzgojiteljev, učiteljev pa tudi nekaterih svetovalnih delavcev za vse ravni in vrste šol. V študijskem letu 2016/17 smo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani izvedli empirično raziskavo med učitelji specialnih didaktik o pisnih učnih pripravah na nastope bodočih učiteljev. V raziskavi smo zasledili vrsto dobrih praks, ki so jih razvili posamezni specialni didaktiki, jih primerjali s sodobnimi mednarodni trendi in ugotovili šibka področja. Vse to je osnova za kakovostnejšo uporabo pisnih učnih priprav v profesionalnem razvoju študentov.
Ključne besede: metodika, učne priprave, bodoči učitelji, izobraževanje učiteljev, strokovna usposobljenost, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (325,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Dejavniki, ki vplivajo na učiteljevo odločitev - raziskovati ali ne raziskovatiJasmina Heric, 2019, magistrsko delo Opis: Ena od učiteljevih temeljnih nalog je skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelja lahko v skladu s tem prepoznamo kot najpomembnejšega akterja novih družbenih tokov in pobudnika sprememb – tako na osebni ravni, kot na ravni skupnosti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi udeleženci izobraževanja in na ravni medgeneracijskega sodelovanja. Če se navežemo na zapisano lahko ugotovimo, da je tradicionalni vlogi učiteljstva učitelju dodana še zmožnost za razvoj in raziskovanje ter stalni osebni profesionalni razvoj, ki temelji na dejstvih in refleksiji. Da bi učitelji oziroma drugi strokovni delavci v izobraževanju lahko uspešno raziskovali pa ni odvisno le od njih samih ter njihove izobrazbe, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, tako osebnih, kot dejavnikov okolja v katerem delujejo. Med dejavniki okolja izpostavljamo vpliv pogledov vodstva šole in kolektiva na raziskovalno delo ter materialni in socialni status učitelja.
Ključne besede: učitelj, izobraževanje, učitelj raziskovalec, raziskovanje učiteljev, raziskovalno delo
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1819; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavamiMaja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 2509; Prenosov: 1349
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Komunicirati o grafičnem romanu - niz delavnicHans Krameritsch, Rolf Laven, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku namenjamo osrednjo pozornost grafičnemu romanu kot pojavu zadnjih nekaj desetletij in danes samostojni umetniški formi. Kot primer predstavljamo niz delavnic o grafičnem romanu. Potekale so v okviru programa usposabljanja učiteljev v saharskih begunskih taboriščih v Alžiriji. Z možnostmi, ki jih nudijo grafični romani, so bile umetnostno, pedagoško in ustvarjalno razvite vsebine iz poklicnega življenja udeležencev v smislu reflektiranja lastnih delovnih izkušenj (zase in za druge), sklicevanja na delo. Samostojno ustvarjene zgodbe iz poklicnega dnevnega dogajanja so bile razvite v obliki zaporedja z detajli bogatih slik in slikovnih elementov, deloma z vključevanjem besedila.
Ključne besede: grafični roman, stripi, begunska taborišča, Alžirija, delavnice, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 938; Prenosov: 127
Celotno besedilo (901,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na FinskemTeja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije.
Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1292; Prenosov: 163
Celotno besedilo (90,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvojaMarija Pevec, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je predstaviti razmišljanja in ocene učiteljev praktikov o programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot pomembnega dejavnika učiteljevega profesionalnega razvoja. Podatke za kvalitativno raziskavo, izvedeno v času od decembra 2011 do februarja 2012, smo zbrali s polstrukturiranimi globinskimi intervjuji, v katerih so učitelji ocenjevali kakovost programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, njihov vpliv na praktično delo v razredu in predstavili predloge za njihovo izboljšanje. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo z dejavniki profesionalnega razvoja učitelja kot delom vseživljenjskega učenja, pri katerem učitelj najbolj spodbuja kakovostno znanje pri učencih in razvija njihove osebne potenciale, ko sam neprestano usvaja novo znanje in reflektira svoje delo.
Ključne besede: učitelji, izobraževanje učiteljev, strokovna usposobljenost, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1344; Prenosov: 211
Celotno besedilo (163,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pomen vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces šoleJernej Kovač, 2009, strokovni članek Opis: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 2727; Prenosov: 602
Celotno besedilo (909,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
