SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Kristina Božnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje se je v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenilo. Spremenil se je sistem izobraževanja, izobrazba je postala za nadaljnje življenje vse pomembnejša, otrokom s posebnimi potrebami pa so se odprle nove poti in možnosti za vzgojo in izobraževanje, saj so se začeli vključevati v redne osnovnošolske izobraževalne programe. Novi koncept vzgoje in izobraževanja je v svojem razvoju zahteval spremembe, na katere pa nismo bili povsem pripravljeni. Odpravili smo dvotirni šolski sistem, s tem pa uvedli celoviti koncept šolskega sistema. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili novo pojmovanje otrok s posebnimi potrebami ter velikost populacije, ki je s tem nazivom zajeta. Posvetili smo se tudi otrokovim pravicam do izobraževanja v prilagojenih in rednih programih in s tem omenili tudi vrsto pomembnih dokumentov, ki izhajajo iz človekovih pravic in so podlaga za inkluzivno šolanje in integracijo otrok. Največ pozornosti smo posvetili predstavitvi izobraževalnih programov, v katere se učenci s posebnimi potrebami vključujejo. Predstavili smo različne oblike in vrste pomoči ter prilagoditev, ki jih učenci za svoje delovanje in čim boljše napredovanje nujno potrebujejo. Zanimalo nas je, kako so učitelji v rednih programih osnovne šole pripravljeni na izobraževanje učencev, ki imajo raznolike, bolj specifične potrebe; in kako pri nas poteka postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskovali mnenja in stopnje zadovoljstva staršev, katerih otroci so vključeni v prilagojeni program izobraževanja osnovne šole. Zanimalo nas je, kolikšna je stopnja zadovoljstva staršev z izvajanimi šolskimi in vzgojnimi dejavnostmi ter z dejavniki šolskega osebja. Ali imajo starši, katerih otroci so že obiskovali redni program, drugačno mnenje in pogled na delovanje osnovnih šol kot starši tistih otrok, ki še nikoli niso bili vključeni v redni program izobraževanja? Za učinkovito in kakovostno šolanje učencev je izredno pomembna tudi stalna povezanost in sodelovanje med starši otrok in šolo. Zanimalo nas je, katera oblika sodelovanja je najpogostejša in kolikšna je stopnja povezanosti med starši otrok in strokovnimi delavci šole. Sestavili smo anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili staršem, katerih otroci so vključeni v prilagojeni program izobraževanja osnovne šole v Škofji Loki. Na podlagi preučene teorije, ugotovitev ob raziskavi in prepletov naših dobljenih vtisov pred in med nastajanjem diplomskega dela, smo na koncu podali svoje ugotovitve in predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, izobraževanje otrok s potrebnimi potrebami v osnovni šoli, postopek usmerjanja
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2784; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

2.
Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov
Anja Šekoranja, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo. Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 653; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemu
Matic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 163; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (442,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 158; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici