Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen izobraževanj za prostovoljce Slovenskega društva Hospic. Preučevali smo doživljanje osebnostne rasti prostovoljcev kot posledico udeležbe na izobraževanjih. V teoretičnem delu smo na podlagi pojasnitve pojma izobraževanje odraslih predstavili pomen izobraževanja za prostovoljce. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi vloge izobraževanja odraslih pri osebnostni rasti posameznikov. Sledi predstavitev pojma »hospic« in Slovenskega društva Hospic. Osrednji del teoretičnega dela je obravnava izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic in pregled raziskav, ki se osredotočajo na vlogo izobraževanj za prostovoljce hospica v povezavi z njihovo osebnostno rastjo. V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi prostovoljkami Slovenskega društva Hospic, ki so dejavne v Območnem odboru Maribor. Zbrane podatke smo pozneje obdelali s fenomenološko metodo. S tem smo dobili vpogled v pomen izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic pri njihovi osebnostni rasti. Ugotovili smo, da se je osebnostna rast pri udeleženih prostovoljkah v raziskavi pokazala na treh področjih. Sprva se je pokazala sprememba v dojemanju svojega življenja in samega sebe. Nadalje se je izkazalo, da imajo po udeležbi na izobraževanjih prostovoljke predrugačen odnos do njihovih bližnjih, hkrati pa smo ugotovili, da so udeleženke začele drugače dojemati tematiko smrti.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, prostovoljstvo, izobraževanje za prostovoljce, osebnostna rast, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava motivacijo za izobraževanje zaposlenih v domu Petra Uzarja. V teoretičnem delu spoznamo motivacijo in izobraževanje ter njuno povezanost. V praktičnem delu smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo jih zastavili. Ugotovili smo da zaposlene najbolj motivira osebna in poklicna rast, ter povečanje samozavesti, da se najraje izobražujejo znotraj organizacije v službenem času ter da jim največji oviri predstavljata pomanjkanje časa in stroški izobraževanja. Na podlagi odgovor ankete lahko Dom Petra Uzarja ustvari učinkovit in bolj ustrezen načrt za izobraževanje zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 2641; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako izobraževanje udeležencev odraslih vpliva na kvaliteto njihovega življenja ter koliko je pri delu uspešna organizacija (Ljudska univerza Rogaška Slatina). Namen raziskave je bil odkriti, kako vpliva vključenost v izobraževanje in učenje na percepcijo kakovosti življenja ljudi ter tako spoznati, kateri so tisti dejavniki izobraževanja in učenja, zaradi katerih ljudje doživljajo življenje bolj kakovostno. Zaposleni se na LURS, ki je vodilna organizacija na področju izobraževanja odraslih na območju Obsotelja in Kozjanskega, zavedamo tega, da je ustrezna izobrazba ključni dejavnik za kakovostnejše življenje naših slušateljev programov izobraževanja odraslih. Spremljamo povpraševanje na trgu dela in temu tudi prilagajamo naše programe. Sodelujemo z večjimi podjetji na tem območju, s katerimi ustvarjamo projekte, ki so v veliki meri namenjeni temu, da se omogoči kvalitetno in kakovostnejše življenje posameznika. Vsakega udeleženca ustrezno motiviramo, saj se zavedamo tega, da si vsi, ki se vpišejo v programe, želijo izboljšati kakovost svojega življenja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, izobraževanje, motivacijske teorije, Ljudska univerza Rogaška Slatina.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1539; Prenosov: 178
Celotno besedilo (663,86 KB)

Opis: V sodobnih tehnoloških časih se povečuje zavedanje relevantnosti nenehnega usposabljanja in izobraževanja kadrov, saj le tako ostanemo v prednosti pred konkurenco ter posledično pridobimo več potencialnih strank. Zavedamo se, da so naši zaposleni že pridobili neko formalno izobrazbo, ki pa je le osnova za delovanje na določenem področju. Pomembno je, da znanje svojih zaposlenih stalno nadgrajujemo, razvijamo in osvežujemo, saj se okolje spreminja zelo hitro in naše znanje hitro zastara. Potreba po izobraževanju pa se izraziteje pokaže na delovnih mestih, ki so povezana s tehnologijo ter prodajo le-te, saj morajo imeti najnovejše znanje, da se proces prodaje lahko izvede. V prvem, teoretičnem delu, bomo predstavili pojem izobraževanje, saj je to konstanten in planiran proces, ki posamezniku pomaga, da pridobiva nova znanja, veščine in navade, zaradi katerih se lažje vklopi v svoje okolje. Posamezniku pomaga odkrivati nova razumevanja ter pridobivati informacije, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju sveta oziroma družbenega okolja, ki ga obdaja. Dotaknili se bomo tudi vseživljenjskega izobraževanja ter andragogike, ki sta pomembna iz vidika razumevanja izobraževanja starejšega posameznika, saj so starejši posamezniki tisti, ki se vključujejo v delovne procese. V praktičnem delu bomo postavili štiri hipoteze, ki jih bomo potrdili ali ovrgli glede na rezultate, pridobljene preko anketnih vprašalnikov. Ugotavljali bomo razlike med želenim in dejanskim znanjem, povezave med dobo zaposlitve in številom izobraževanj, postavili modele, ki bi lahko pripomogli k boljšemu sistemu izobraževanja ter se dotaknili pomoči 'coachinga' v tem primeru. Raziskava je bila izvedena v manjšem podjetju, ki se uspešno ukvarja s prodajo osebnih vozil. V podjetju X se zavedajo pomembnosti nenehnega procesa izobraževanja, s čimer svojim zaposlenim omogočajo pridobivanje novih znanj, skladno z novostmi v prodajnem programu ter se s tem, ko vlagajo v zaposlene, trudijo biti dober delodajalec. Zavedajo se, da je prodajno osebje ključnega pomena, saj so potrošnje zelo pomemben stik s svetom, v katerem se je potrebno boriti za svoj obstoj. Rezultati bodo pokazali, ali je stopnja pripravljenosti za izobraževanje v obratnem sorazmerju s številom let zaposlitve, kot trdimo v hipotezi. Prav tako pa bomo raziskali, ali so v prvih letih svoje zaposlitve deležni več izobraževanj kot v kasnejših. Dotaknili pa smo se tudi razlik v prodaji, ki se porajajo med ženskimi in moškimi prodajalci.
Ključne besede: izobraževanje, prodaja, vseživljenjsko izobraževanje, izobraževanje odraslih, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 136
Celotno besedilo (598,14 KB)