| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje medicinskih sester na področju samomorilnosti
Valentina Forjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Znanje je ključnega pomena pri delu zdravstvenih delavcev, saj omogoča pravočasno prepoznavo in kvalitetno obravnavo samomorilnega pacienta. Glede na to, da je samomorilnost stalnica v kliničnem okolju in se lahko z njo srečajo člani negovalnega tima na vseh področjih zdravstva, je tema o izobraževanju na področju samomorilnosti aktualna za raziskavo. Za opredelitev problema v namen priprave zaključnega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala v eni izmed psihiatričnih bolnišnic in urgentnem centru v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 60 članov negovalnega tima iz obeh omenjenih področij. Podatke smo zbrali in jih analizirali s pomočjo Microsoft Excela in Worda. Po pregledu podatkov, pridobljenih v raziskavi ugotavljamo, da bi si večina članov negovalnega tima iz obeh področij želela več izobraževanj na temo samomorilnosti, saj bi se s tem povečal nivo samozaupanja in suverenosti pri delu s samomorilnim pacientom. : Glede na podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov in pregleda literature, bi želeli vzpodbuditi dejstvo o tem, da je izobraževanj na temo samomorilnosti več, predvsem bi izpostavili zaposlene na drugih področjih zdravstva, saj so mnenja, da izobraževanj ni dovolj.
Ključne besede: Medicinske sestre, samomor, izobraževanje in obravnava.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 849; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in reševanje etičnih dilem
Zalika Klemenc-Ketiš, Janja Ojsteršek, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Etične dileme so pomemben del vsakdanjega dela zdravnika družinske medicine. Ena od možnosti kakovostnejšega dela je tudi učinkovito podiplomsko izobraževanje na področju etike. Z raziskavo smo želeli opredeliti vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in težavnost reševanja etičnih dilem. Predvidevali smo, da bodo etične dileme med specialisti družinske medicine zaznane pogosteje, težavnost reševanja pa se jim bo zdela lažja. Metode: V presečno raziskavo smo vključili naključni vzorec 259 zdravnikov družinske medicine (30% celotne populacije). Anketiranci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz 14 vprašanj o pogostosti in težavnosti reševanja etičnih dilem v družinski medicini. Odgovore so razporedili na 5-točkovni lestvici z maksimalnim možnim seštevkom točk 100. Rezultati: Odgovorilo je 142 zdravnikov družinske medicine (55-odstotni odziv). Specialisti in specializanti družinske medicine etične dileme zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (37,0 12,6 proti 30,7 10,8; P = 0,05). Prav tako jih specializanti družinske medicine zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (39,5 12,5 proti 30,7 10,8, P = 0,04). Specialisti in specializanti družinske medicine so v primerjavi z zdravniki brez specializacije reševanje etičnih dilem opredelili kot težavnejše (57,3 11,6 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Podobne razlike obstajajo tudi med specialisti družinske medicine in zdravniki brez specializacije (56,7 11,7 proti 47,1 11,8, P = 0,003) in med specializanti družinske medicine ter zdravniki brez specializacije (62,0 10,0 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Zaključki: Zdravniki družinske medicine potrebujejo kakovostno podiplomsko izobraževanje na področju zaznavanja in obvladovanja etičnih dilem. Vprašalniko etičnih dilemah je zanesljivo orodje za ugotavljanje učinkovitostiizobraževalnega procesa.
Ključne besede: bioetika, družinska medicina, izobraževanje, obravnava bolnikov, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (108,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VPLIV ZGODNJE OBRAVNAVE IN IZOBRAŽEVANJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM IN NJIHOVIH DRUŽIN
Urška Zorc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali Downov sindrom, predstavili program zgodnje obravnave in Društvo Downov sindrom Slovenija ter problematiko inkluzije in izobraževanja oseb z Downovim sindromom. Downov sindrom je stanje spočetega otroka, ki ga povzroča trisomija enaindvajsetega kromosoma v celicah novorojenčka in se kaže kot upočasnjen telesni in duševni razvoj otroka. Odraža se v raznih telesnih in vedenjskih posebnostih. Duševne zmožnosti ljudi z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar lahko ljudje z Downovim sindromom ob podpori staršev in sistema živijo sorazmerno kakovostno življenje. V raziskovalnem delu naloge je izdelana analiza ankete, ki smo jo izvedli med starši otrok z Downovim sindromom. V raziskavi smo ugotavljali, koliko so otroci z Downovim sindromom vključeni v programe zgodnje obravnave, katere so težave staršev pri izvajanju teh programov in kakšen učinek ima program zgodnje obravnave.
Ključne besede: Izobraževanje, Downov sindrom, Društvo Downov sindrom Slovenija, zgodnja obravnava, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1300; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
ALI SO ROMSKI OTROCI V OSNOVNI ŠOLI OBRAVNAVANI ENAKOPRAVNO?
Maša Krištofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak človek tega sveta ima enako pravico do izobraževanja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju, ne glede na barvo kože, veroizpoved, socialni status, kulturne razlike, drugačen način življenja. Zato smo se v uvodnem delu odločili opisati pomen enakopravne obravnave na različnih področjih, ki bi človeka poučila o pravilnem ravnanju v družbi. Naloga je bila osredotočena na obravnavo problema, ki je povezan z zelo ranljivo in na žalost še vedno nezaželeno etnično skupnostjo. S pomočjo anketnih vprašalnikov želimo raziskati obstoječe stanje na področju enakopravne obravnave romskih otrok v primerjavi z otroki večinskega prebivalstva ob pomoči učiteljev in učencev na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru. Šolo obiskuje 45 romskih otrok.
Ključne besede: enakopravna obravnava, Romi v Sloveniji, etničnost, osnovnošolsko izobraževanje romskih otrok, enake možnosti, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1815; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (805,92 KB)

5.
6.
Mnenja staršev o podpori, obravnavi in izobraževanju otrok z avtizmom
Vanja Šnopl, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Stopnje in intenzivnosti motnje so izražene drugače pri vsakem posamezniku, imajo pa razpon od lažjih do težkih oblik. Avtistom je skupno to, da imajo težave pri komuniciranju, učenju, občutenju in socialnih odnosih. Sama sem o avtizmu vedela zelo malo, kar me je vzpodbudilo h globljemu raziskovanju in odkrivanju značilnosti in posebnosti te skrivnostne motnje. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o avtizmu, družini in izobraževalnemu sistemu, v katerega so vključeni otroci z avtizmom. V drugem delu pa sem poskušala zbrati informacije, znanja in izkušnje staršev, ki imajo otroka z avtizmom. Preučila sem, kakšno je njihovo mnenje o podpori, obravnavi in izobraževanju njihovih otrok. Poskušala sem predstaviti vsakodnevne težave staršev in ovire, s katerimi se srečujejo med razvojem otrok z avtizmom, mnenje staršev o strokovnih službah in sprejetje otroka s strani sorodnikov, prijateljev in drugih oseb. Prav tako sem poskušala ugotoviti, kako je otrok z avtistično motnjo vključen v vzgojno-izobraževalni proces, kako se počuti v razredu in kako ga sprejemajo vrstniki. S pomočjo mentorice sem izdelala anketni vprašalnik in ga ob pomoči predstavnic Centra za avtizem, Društva DAN in CSG Maribor razdelila staršem otrok z avtizmom. Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da vsaka družina doživlja avtizem na svoj edinstven način. Starši želijo več informacij in nasvetov strokovnjakov, a so na splošno zadovoljni z delom strokovnih služb. Otrokom z avtizmom lahko najbolje pomagamo z zgodnjo diagnozo, učinkovito obravnavo in dodelanim vzgojno-izobraževalnim načrtom, zato je učinkovito delo teh institucij še posebej pomembno.
Ključne besede: Avtizem, družina, diagnostika, obravnava in terapije otrok z avtizmom, sprejemanje otroka z avtizmom v razredni skupnosti in domačem okolju, izkušnje staršev s strokovnimi delavci, zadovoljstvo s podporo strokovnih služb, izobraževanje otrok z avtizmom
Objavljeno v DKUM: 01.10.2009; Ogledov: 4458; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (835,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici