| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1411 - 1417 / 1417
First pagePrevious page133134135136137138139140141142Next pageLast page
1411.
Motivacija za izobraževanje zaposlenih v podjetju t-2, d.o.o.
Nika Gregorin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju T-2, d. o. o. T-2 je sodobna telekomunikacijska družba, ki na trgu ponuja kakovostne in zanesljive telekomunikacijske, informacijske in medijske storitve. Njena platforma pa so najsodobnejše tehnologije. Razvojno je družba usmerjena v konvergentno širokopasovnost in personalizirane interaktivne storitve. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili kaj je to motivacija, motivi, potrebe, motivacijski dejavniki. Predstavili smo najbolj znane motivacijske teorije, kot so Maslowa teorija potreb, Herzbergova teorija motivacije, Hackman – Oldhamov model, Vroomova teorija in McGregorjeva teorija X in Y. Opredelili smo pojme izobraževanje, usposabljanje in učenje. Spoznali smo, katere vrste izobraževanj poznamo, kakšne so značilnosti izobraževanje odraslih in kako poteka izobraževalna dejavnost v organizacijah. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kateri so tisti dejavniki, ki motivirajo zaposlene za izobraževanje. Zanimalo nas je, katere ovire so tiste, ki ovirajo zaposlene pri izobraževanju. Poleg tega smo ugotavljali kakšnih oblik izobraževanja si želijo zaposleni, kdaj želijo, da bi bila izvedena izobraževanja in na katerih področjih se pravzaprav želijo izobraževati. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da je največji motivator zaposlenih za izobraževanje prav želja, da prispevajo k lastnemu razvoju. Kljub temu, da so, kot največjo oviro navedli pomanjkanje prostega časa, je večina še vedno mnenja, da si želijo izobraževati. Najbolj si želijo izobraževanj v obliki praktičnih delavnic, najraje pa bi imeli izobraževanja organizirana v službenem času.
Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih
Published: 14.11.2019; Views: 7; Downloads: 1
.pdf Full text (1,23 MB)

1412.
Pomen okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja zaposlenih v zdraviliškem in wellness turizmu
Špela Zavrl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja na področju wellness in zdraviliškega turizma. Osredotoča se na razmere v podjetju Thermana Laško, d. d., in predstavlja dejavnike, ki vplivajo na izobraževanje zaposlenih, in tudi posledice. Diplomsko delo pokaže, na kakšne načine izobraževanje vpliva na prihodnji delovni proces zaposlenih in na njihove osebne kompetence. Za prikaz vpliva izobraževanja na prihodnji delovni proces zaposlenih in tudi na njihova osebna stališča smo uporabili anketo. V anketi so bila zajeta vprašanja glede področja in oblik prihodnjih izobraževanj. Zaposleni so tudi podajali ogovore na vprašanja, kaj jih ovira pri izobraževanju in kako dojemajo izobraževanje na delovnem mestu. Nekaj vprašanj je zajelo tudi vpliv izobraževanja na osebne kompetence zaposlenih (učinkovitost, poslušnost, sigurnost, …). Podajali pa so tudi odgovore glede uporabe okoljevarstvenih načel v procesu dela. Na podlagi vseh podanih odgovorov smo podali jasne ugotovitve glede vpliva in učinkovitosti izobraževanja na delovnem mestu.
Keywords: ekologija, okoljevarstveni vidiki, ekološko ozaveščanje, izobraževanje, turizem
Published: 23.10.2019; Views: 16; Downloads: 4
.pdf Full text (2,06 MB)

1413.
Pedagoške kompetence medicinske sestre glede na priporočila svetovne zdravstvene organizacije
Sabina Eberl, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO. Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016. Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Keywords: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Published: 18.11.2019; Views: 3; Downloads: 4
.pdf Full text (1,82 MB)

1414.
Skrb za govorno kulturo na radiu maxi
Nina Gaberc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Keywords: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Published: 13.11.2019; Views: 8; Downloads: 1
.pdf Full text (1,47 MB)

1415.
Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologije
Nina Cvikl, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologije smo predstavili primer dobre prakse uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem izobraževanju. Za frazeološke vsebine, ki jih pokriva predmet Besedoslovje in frazeologija na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Slovenski jezik in književnost, smo v učnem e-okolju Moodle izdelali inovativno spletno učilnico, ki je namenjena strukturiranemu samostojnemu delu za utrjevanje znanja s področja frazeologije za 7. poglavij. Pripravljene naloge je preizkusilo 20 testirancev. Na podlagi njihovih rezultatov reševanja in odgovorov na vprašalnik smo pridobili podatke o potrebnih izboljšanjih nalog bodisi v vsebinskem ali tehničnem smislu. Hkrati pa prejeli povratne informacije o prednostih in slabostih takega dela v spletni učilnici. Odzivi študentov so pokazali, da jim je tovrstno delo zanimivo in dobrodošlo ter da si želijo, da bi ga pri svojih predmetih uporabljalo čim več profesorjev. Opažene pomanjkljivosti smo pri nalogah izboljšali in nove generacije študentov bodo spletno učilnico ob sprotnem posodabljanju uporabljale za utrjevanje, hkrati pa bodo pridobile pozitivno izkušnjo ter motivacijo za nadaljnjo uporabo v lastni pedagoški praksi.
Keywords: frazeologija, paremiologija, e-izobraževanje, spletna učilnica Moodle
Published: 18.10.2019; Views: 93; Downloads: 8
.pdf Full text (2,81 MB)

1416.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, master's thesis

Abstract: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Keywords: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Published: 24.10.2019; Views: 24; Downloads: 9
.pdf Full text (1,02 MB)

1417.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, master's thesis

Abstract: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Keywords: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Published: 12.11.2019; Views: 35; Downloads: 8
.pdf Full text (956,20 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica