1. Vloga splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanjeJasmina Penca, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi želimo preveriti vlogo splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kronološki pregled razvoja gimnazije in splošne mature na Slovenskem ter opisali evropske šolske sisteme. Analizirali smo pravne akte, ki opredeljujejo splošno maturo ter njeno zgradbo. Opredelili smo cilje in sistem ocenjevanja predmetov splošne mature ter taksonomske stopnje, ki so zapisani v maturitetnem katalogu za splošno maturo. Predstavili smo ocenjevanje splošne mature za kandidate s posebnimi potrebami. Preučili pa smo tudi vlogo splošne mature na prehodu v terciarno izobraževanje. V nalogi smo s pomočjo analize podatkov letnih poročil o splošni maturi med letoma 2008 in 2017, Statističnega urada Republike Slovenije in Visokošolske prijavno-informacijske službe ugotovili, da splošna matura ustrezno preverja dosežene cilje gimnazijskega izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da upada število dijakov, ki opravljajo splošno maturo, zvišuje pa se število dijakov, ki opravljajo poklicno maturo. Hkrati smo ugotovili, da zaradi upada udeležencev sekundarnega izobraževanja upada tudi delež terciarnega izobraževanja. Skozi leta narašča delež maturantov, ki opravljajo splošno maturo pri posameznih predmetih na višji ravni zahtevnosti, saj s tem lahko pridobijo višjo končno oceno iz splošne mature. Prav tako smo ugotovili, da se povečuje delež maturantov, ki izberejo naravoslovne izbirne predmete. Izbirni predmet izberejo zaradi zanimanja za določen predmet. Ugotovili smo, da obstaja statistično pozitivna povezanost med splošnim uspehom na splošni maturi in splošnim uspehom v gimnazijskem izobraževanju.
Ključne besede: gimnazija, matura, zakoni mature, zgradba mature, izobraževalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1198; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. |
3. Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem : vpogled v odnos med šolskim sistemom in socialno strukturoSergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1234; Prenosov: 134
 Povezava na celotno besedilo |
4. TRENDI NA PODROČJU KORPORATIVNEGA E- IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJIBoštjan Jarc, 2012, diplomsko delo Opis: E-izobraževanje je širok pojem, ki zajema različne oblike, od samostojnega e-učenja preko e-gradiv, e-tečajev do celovite uporabe in sistemov za e-izobraževanje. V Sloveniji je e-izobraževanje na splošno v zadnjih letih, podobno kot v svetu, v porastu. Predvsem malo število večjih podjetij v Sloveniji pa je razlog, da je celovitih oblik e-izobraževanja in vpeljanih sistemov za e-izobraževanje sorazmerno malo.
Podjetja e-izobraževanje dojemajo kot finančno ugodnejšo in bolj prilagodljivo alternativo klasičnim oblikam izobraževanja. Skladno s tem izvedena raziskava kaže, da se bo trend rasti kombiniranega in e-izobraževanja v korporativnem okolju nadaljeval tudi v prihodnjih letih, predvsem na račun manjšega deleža klasičnih izobraževalnih oblik.
Ključne besede: e-izobraževanje, korporativno okolje, Slovenija, e-izobraževalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 1698; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. |
6. Team culture in schools: characteristic of urban educationMarija Javornik, Vlasta Hus, Eva Konečnik Kotnik, Milena Ivanuš-Grmek, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, Slovenija, izobraževalni sistemi, teachers, professional development, Slovenia, education systems
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 1613; Prenosov: 41
Povezava na celotno besedilo |
7. Vpliv programov poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja na položaj mladih na trgu dela v Sloveniji : magistrsko deloDanica Pušnik, 2006, magistrsko delo Ključne besede: trg delovne sile, Slovenija, mladina, zaposlenost, zaposlovanje, brezposelnost, strokovno izobraževanje, individualizem, Evropska unija, mednarodne primerjave, delavci, delo, kvaliteta, reševanje problemov, zagotavljanje kvalitete, vzgojnoizobraževalni proces, izobraževalni sistemi, izobraževanje, vzgoja, učinkovitost, poslovodni delavci
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2585; Prenosov: 124
Celotno besedilo (821,22 KB) |
8. Zaznavanje kakovosti storitev visokošolskega izobraževanja : magistrsko deloArmand Faganel, 2006, magistrsko delo Ključne besede: izobraževanje, visoko šolstvo, izobraževalni sistemi, kvaliteta, zaznavanje, zagotavljanje kvalitete, storitve, management, TQM, Evropska unija, Slovenija, modeli, terciarne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2663; Prenosov: 147
Celotno besedilo (873,38 KB) |
9. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju Unior, d.d. : [diplomsko delo]Mateja Dečar, 2007, diplomsko delo Ključne besede: zaposlenost, kovinska industrija, orodja, izobraževalni sistemi, organizacijske strukture, panoge dejavnosti, razvoj, cilj, izobraževanje, motiviranje, strokovno izobraževanje, planiranje kadrov, delovanje, učni programi, kadri, Slovenija, sposobnosti, ocenjevanje, zmogljivost, vrednotenje, potrebe, delo, delovna uspešnost, človeški potencial
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2369; Prenosov: 99
Celotno besedilo (4,80 MB) |
10. Ocenjevanje učinkovitosti aktivnih politik zaposlovanja : primer SlovenijeLaura Južnik, 2009, doktorska disertacija Ključne besede: Slovenija, trg delovne sile, zaposlovanje, zaposlenost, cilj, mladina, izobraževanje, brezposelnost, javna dela, politika, programi, ocenjevanje, uspešnost, znanje, izobraževalni sistemi, podatki, institucije, institucionalizem, empirične raziskave
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2588; Prenosov: 153
Povezava na celotno besedilo |
