| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje
Jasmina Penca, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi želimo preveriti vlogo splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kronološki pregled razvoja gimnazije in splošne mature na Slovenskem ter opisali evropske šolske sisteme. Analizirali smo pravne akte, ki opredeljujejo splošno maturo ter njeno zgradbo. Opredelili smo cilje in sistem ocenjevanja predmetov splošne mature ter taksonomske stopnje, ki so zapisani v maturitetnem katalogu za splošno maturo. Predstavili smo ocenjevanje splošne mature za kandidate s posebnimi potrebami. Preučili pa smo tudi vlogo splošne mature na prehodu v terciarno izobraževanje. V nalogi smo s pomočjo analize podatkov letnih poročil o splošni maturi med letoma 2008 in 2017, Statističnega urada Republike Slovenije in Visokošolske prijavno-informacijske službe ugotovili, da splošna matura ustrezno preverja dosežene cilje gimnazijskega izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da upada število dijakov, ki opravljajo splošno maturo, zvišuje pa se število dijakov, ki opravljajo poklicno maturo. Hkrati smo ugotovili, da zaradi upada udeležencev sekundarnega izobraževanja upada tudi delež terciarnega izobraževanja. Skozi leta narašča delež maturantov, ki opravljajo splošno maturo pri posameznih predmetih na višji ravni zahtevnosti, saj s tem lahko pridobijo višjo končno oceno iz splošne mature. Prav tako smo ugotovili, da se povečuje delež maturantov, ki izberejo naravoslovne izbirne predmete. Izbirni predmet izberejo zaradi zanimanja za določen predmet. Ugotovili smo, da obstaja statistično pozitivna povezanost med splošnim uspehom na splošni maturi in splošnim uspehom v gimnazijskem izobraževanju.
Ključne besede: gimnazija, matura, zakoni mature, zgradba mature, izobraževalni sistemi
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 429; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Neoliberalizem v šolstvu
Boris Vezjak, 2014, strokovni članek

Ključne besede: neoliberalizem, visoko šolstvo, izobraževalni sistemi, filozofija
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 651; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (51,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem
Sergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 605; Prenosov: 84
URL Povezava na celotno besedilo

4.
TRENDI NA PODROČJU KORPORATIVNEGA E- IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI
Boštjan Jarc, 2012, diplomsko delo

Opis: E-izobraževanje je širok pojem, ki zajema različne oblike, od samostojnega e-učenja preko e-gradiv, e-tečajev do celovite uporabe in sistemov za e-izobraževanje. V Sloveniji je e-izobraževanje na splošno v zadnjih letih, podobno kot v svetu, v porastu. Predvsem malo število večjih podjetij v Sloveniji pa je razlog, da je celovitih oblik e-izobraževanja in vpeljanih sistemov za e-izobraževanje sorazmerno malo. Podjetja e-izobraževanje dojemajo kot finančno ugodnejšo in bolj prilagodljivo alternativo klasičnim oblikam izobraževanja. Skladno s tem izvedena raziskava kaže, da se bo trend rasti kombiniranega in e-izobraževanja v korporativnem okolju nadaljeval tudi v prihodnjih letih, predvsem na račun manjšega deleža klasičnih izobraževalnih oblik.
Ključne besede: e-izobraževanje, korporativno okolje, Slovenija, e-izobraževalni sistemi
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1223; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Načrtovanje fleksibilnega izobraževalnega procesa
Martin Kramar, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni proces, načrtovanje pouka, Slovenija, šolski sistemi, didaktika, fleksibilnost, učni načrti
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1301; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici