1. Transformacija sistema edukacije v kmetijskem svetovanju v smeri trajnosti študija primera v sloveniji : doktorska disertacijaMarina Nikšić, 2024, doktorska disertacija Opis: Nova vloga kmetijskega svetovanja v inovacijskih procesih in razvoju kmetijstva v smeri trajnosti zahteva izboljšanje učinkovitosti svetovanja v kmetijstvu. Osnovni predpogoj za uresničevanje potenciala kmetijskega svetovanja na navedenih področjih je močno razvit izobraževalni sistem, ki bo omogočil razvoj močnih svetovalnih kapacitet. Zato je bilo ključnega pomena preučiti delovanje izobraževalnega sistema v kmetijskem svetovanju, identificirati ovire in omejitve, prepoznati priložnosti in orisati smer trajnostnega razvoja sistema. Na podlagi percepcij kmetijskih svetovalcev je doktorska disertacija preučila delovanje izobraževalnega sistema za kmetijske svetovalce, pri čemer se je osredotočila na tri vidike: organizacijo izobraževanja, zadovoljstvo z izvajalci izobraževanj in oceno izobraževanja ter posameznikovega potenciala znotraj organizacije. V vseh treh opazovanih segmentih izobraževalnega sistema so bile opažene pomanjkljivosti. Ugotovljeno je bilo, da delovanje izobraževalnega sistema spodbuja razvoj tradicionalne vloge kmetijskih svetovalcev, identificirani pa so bili tudi principi, na katerih temelji delovanje sistema. Rezultati analize večkratne regresije kažejo, da večje ovrednotenje izobraževanja in potenciala posameznikov v organizaciji pomeni večje vključevanje kmetijskih svetovalcev pri izbiri tem, ki jim bodo ponujene prek izobraževanja, in naprednejše kapacitete učiteljev, odgovornih za izobraževanje. Analiza enofaktorske variance (ANOVA) kaže, da ni statistično pomembnih razlik na ravni p < 0,05 v stopnji percipirane kompetentnosti svetovalcev za trajnostne kmetijske prakse glede na pogostost obiskovanja izobraževanja. Za učinkovito delovanje kmetijskega svetovanja v njihovi novi vlogi je potrebno izboljšati izobraževalni sistem za kmetijske svetovalce, pri čemer je poseben poudarek na preoblikovanju temeljnih načel, na katerih sistem deluje, in vzpostavitvi boljšega sistema vrednotenja izobraževanja in potenciala kmetijskih svetovalcev. Ključne besede: kmetijsko svetovanje, kmetijski svetovalec, izobraževalni sistem, svetovalne kapacitete, trajnostno izobraževanje, trajnostno kmetijstvo Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,46 MB) |
2. OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMILidija Žabot, 2010, diplomsko delo Opis: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program.
V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija). Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji. Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1125; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,53 MB) |
3. Značilnosti japonskega izobraževalnega sistema v luči primerjave s slovenskimDoris Sorgar, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se odločili pod drobnogled postaviti japonski izobraževalni sistem, saj Japonska velja za izjemno razvito državo, njeni učenci pa na mednarodnih raziskavah znanja, kot sta PISA in TIMSS, dosegajo zelo visoke rezultate. Kot država je znana po svoji slogi, skupinski naravnanosti, akademski tekmovalnosti in nizki stopnji kriminala. V nalogi skušamo čim bolj celovito opisati japonski izobraževalni sistem in njegove posebnosti, ga do neke mere primerjati s slovenskim, ter se še posebej osredotočiti na tiste aspekte japonskega sistema, ki nimajo enačic v slovenskem izobraževalnem sistemu. Verjamemo, da te predstavljajo pomemben vir informacij, iz katerega lahko slovenski pedagogi potencialno črpamo. Ključne besede: Japonska, japonski izobraževalni sistem, primerjalna analiza, mednarodna primerjava Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1325; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Zadovoljstvo študentov z elementi izobraževalnega sistema na Fakulteti za organizacijske vedeMinka Štembal, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Visoko šolstvo postaja čedalje bolj konkurenčno in fakultete se morajo iz leta v leto vedno bolj truditi za ohranjanje ali povečanje števila vpisov. Študentje v bistvu postajajo kupci.Ravnajo se po potrošniških navadah, ki so podobne tudi v drugih panogah. Študentje pričakujejo kvaliteten študij na kvalitetni izobraževalni ustanovi, ki bo zadovoljila njihove potrebe. Kvaliteten študij bo zagotovil zadovoljne študente, le-ti pa bodo ponesli dober glas o ustanovi in tako poskrbeli za nove študente, ki se bodo po njihovih priporočilih vpisovali na fakulteto.
V nalogi smo izpostavili ključne elemente študijskega sistema, ki vplivajo na zadovoljstvo študentov, in jih merili v raziskavi. Ob tem smo upoštevali tudi demografske dejavnike. Raziskavo smo izvedli na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Rezultati so pokazali nekatere pomanjkljivosti na fakulteti in nekatere prednosti, ki jih ima fakulteta, poleg tega smo dokazali tudi vpliv demografskih dejavnikov na zadovoljstvo z elementi izobraževalnega sistema. Rezultati raziskave bodo v pomoč obravnavani fakulteti, da bo z določenimi spremembami lahko povečala zadovoljstvo med študenti. Ključne besede: Visokošolstvo, kvaliteta storitev, izobraževalni sistem, zadovoljstvo študentov in raziskava. Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1740; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,90 MB) |
5. Analiza znanj in kompetenc logističnih delavcev – primer Slovenije in NemčijeTilen Jovanovič, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Hiter razvoj gospodarstva zahteva kadre, ki so se sposobni hitro prilagajati spremembam, imajo širok spekter znanj, kompetenc in spretnosti ter znajo samostojno opravljati svoj poklic. Globalizacija in odpiranje meja med državami je vplivala tudi na trg dela in zaposlovanje. Zaradi tehnološkega razvoja, sprememb v okolju in konkurenčnosti je logistika tista dejavnost, ki zaposluje ljudi, ki so se in se bodo morali tudi v prihodnosti tem spremembam znati prilagajati.
Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Nemčiji. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu opišemo pomen in razvoj logistične dejavnosti, primerjamo izobraževalni sistem Slovenije in Nemčije, ki omogoča pridobitev znanja iz logistike, ter opredelimo pomen delodajalcev na sam razvoj kompetenc delavcev. V drugem delu predstavimo raziskavo, s katero smo preverjali, kakšne kompetence za zaposlitev pričakujejo slovenski in nemški delodajalci, postavimo raziskovalna vprašanja, predstavimo rezultate in podamo odgovore na raziskovalna vprašanja. Na koncu povzamemo naše ugotovitve, ki kažejo, da se v Nemčiji za zaposlitev v dejavnosti logistike zahteva več splošnih in posebnih kompetenc v primerjavi s Slovenijo. Ključne besede: logistika, kompetence, izobraževalni sistem, Slovenija, Nemčija Objavljeno v DKUM: 29.03.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 202
Celotno besedilo (841,60 KB) |
6. ALTERNATIVNE OBLIKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA DOMA IN PO SVETU S POVDARKOM NA GLASBENI VZGOJIDaniel Marinič, 2016, diplomsko delo Opis: Vzgojno-izobraževalni sistem, katerega temeljni koncepti izhajajo iz 19. in iz začetkov 20. stoletja, opravlja nalogo posredovanja družbenega znanja mlajšim generacijam. Vendar prihaja v modernem času do nenehnih sprememb in temu dejstvu bi se moral prilagoditi tudi vzgojno-izobraževalni sitem. Šola bi morala otroke poučiti o spremembah v politiki, tehniki, gospodarstvu in odnosih ter jih pripraviti na nove razmere, ki se nahajajo v svetu.
V raziskavi bomo opisali današnji šolski sistem in predstavili njegove prednosti in slabosti. Skušali bomo ugotoviti, kje in kako bi lahko ta sistem izboljšali, predstavili bomo pa tudi že obstoječe alternativne oblike vzgoje in izobraževanja, ki skušajo te probleme reševati.
Državne šole po svetu in tudi v Sloveniji razvijajo alternativne vzgojno-izobraževalne koncepte, šole prihodnostipa poleg podajanja znanja upoštevajo še umske in duševne razlike ter potrebe otrok. Te smernice že uspešno uvajajo Waldorfska šola, Montessori šola, Rodovna šola,Greenschool, šola Eliza in še druge.
V raziskavi bomo posebno pozornost posvetili glasbi v današnjem šolskem sistemu in alternativnim oblikam glasbene vzgoje. Glasba je pomemben element otrokovega razvoja na psihomotoričnem, kognitivnemin afektivnem področju. Zato je nujno, da opišemo in predstavimo prednosti in slabosti ter spremembe v glasbeni vzgoji.
V želji po nenehnem izboljševanju vzgojno-izobraževalnega procesa tako v šolah nasploh kot tudi na področju glasbenega pouka so se v preteklosti dogajale številne spremembe, še več pa se jih nakazuje v prihodnosti. Ključne besede: glasbena vzgoja, alternativni izobraževalni sistem, šolski sistem, glasba, spremembe v šolstvu Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1822; Prenosov: 265
Celotno besedilo (877,85 KB) |
7. Model e-poslovanja srednje šoleVasja Ivančič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Sledenje spremembam in razvoju je osnova za preživetje podjetij. V takšen hitri razvoj in napredek so vključene tudi izobraževalne ustanove, ki morajo zaradi globalnih sprememb in uporabe razvitih tehnologij prilagajati svoje poslovanje. Klasične strategije in procesi so v današnjem času že skoraj neuporabne in na večini ravni nesprejemljive. Spreminjata se notranje kot zunanje okolje, zato je spremembe potrebno sprejeti in jim slediti, saj se lahko le tako vzpostavi primerno poslovanje in se dosegajo cilji v organizaciji.
V delu so prikazani obstoječi procesi v srednjih šolah, dokumentacija, njihova sledljivost in arhiviranje. Analiza stanja je pokazala, da nastane veliko za današnji čas nepotrebnih stroškov pri poslovanju in hkrati dvojnost ali celo trojnost nekaterih podatkov, kar nas je vzpodbudilo k razmišljanju, da se izdela ustrezna prototipna rešitev, ki bo zagotovila prenovo procesov poslovanja z doseganjem ciljev poslovanja v celotni organizaciji in zniževanje stroškov ter seveda tudi konkurenčnost organizacije na vseh ravneh.
V zaključku dela je prikazana prototipna rešitev za uvedbo kompletnega e-poslovanja srednje šole v smislu povezovanja do sedaj ločenih procesov, sledljivost dokumentov in ustrezno e-arhiviranje. Takšen model bi lahko bil uporaben za vse srednje šole na ravni države z možnostjo razširitve in uporabe v vseh izobraževalnih ustanovah do pridobitve najmanj V. stopnje izobrazbe. Ključne besede: e-dokumentni sistem, e-poslovanje, poslovni proces, vzgojno izobraževalni proces, srednja šola Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1714; Prenosov: 145
Celotno besedilo (6,19 MB) |
8. Analiza zaposlovanja mladih brezposelnih v Sloveniji in AvstrijiBarbara Oprčkal, 2016, magistrsko delo Opis: Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno.
V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge.
V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve.
Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo.
Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU.
Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji. Ključne besede: trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2829; Prenosov: 712
Celotno besedilo (2,03 MB) |
9. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA NA DOMU Z VIDIKA STARŠEVMaša Godec, 2016, magistrsko delo Opis: Izobraževanje na domu je v današnjem času eden od vedno pogostejših načinov izobraževanja otrok. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo izobraževanje na domu, izpostavljamo okoliščine, ki kažejo, kako se je izobraževanje na domu razvijalo v zgodovini, predstavljamo razloge, zaradi katerih se starši odločajo za takšno obliko izobraževanja in prednosti ter slabosti izobraževanja na domu. Predstavljamo tudi različne pristope k izobraževanju na domu, programe, kurikulume ter sredstva in pripomočke, ki jih uporabljajo družine pri izobraževanju svojih otrok. Zanima nas tudi, kakšna podpora ali pomoč se nudi tem družinam. V teoretičnem delu tudi ugotavljamo, kakšen vpliv ima izobraževanje na domu na otrokov socialni, emocionalni in psihološki razvoj ter akademske dosežke. Prav tako predstavljamo zakonodajo na tem področju v Sloveniji in drugih državah ter različne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se izvajajo za otroke, ki se izobražujejo na domu. V empiričnem delu preučujemo, kakšni so razlogi slovenskih staršev, da se odločajo za ta način poučevanja svojih otrok, ter kakšne so, po mnenju staršev, prednosti in slabosti izobraževanja na domu. Raziskujemo tudi, kakšno podporo, možnosti sodelovanja in izobraževanja nudijo organi v Sloveniji ter kako so starši z njimi zadovoljni. Ugotavljamo, da je ta podpora oziroma pomoč staršem pomembna, da se lažje odločijo za tak način izobraževanja otrok, kasneje pa tudi bolj kvalitetno načrtujejo, organizirajo in izvajajo izobraževanje. Na ta način otroci pridobijo kakovostno in raznoliko individualizirano izobrazbo z lastno konstrukcijo znanja ter izkušnjami. Tako v celoti razvijejo svoje potenciale, osebnost ter dosegajo boljše in višje rezultate. Ključne besede: izobraževanje na domu, izobraževalni sistem, izobraževanja staršev, zakonodaja Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945Vinko Skitek, 2016, doktorska disertacija Opis: Med letoma 1941 in 1945 so nemške oblasti ob okupaciji Mežiške doline v njej vzpostavile svoje oblastne strukture, ki so to območje preko uvajanja nemške zakonodaje, nemškega sistema zdravstvenega in socialnega varstva, nemških ukrepov na področju kulture in izobraževanja, nemške propagande in močne raznarodovalne politike pripravljale na združitev z Nemčijo. Pri tem je nemška oblast prve korake v omenjeni smeri na upravnem področju storila v začetku leta 1942, ko je območje Mežiške doline vključila v koroški deželni okrožji Velikovec in Wolfsberg. Na področju gospodarstva, energetike in prometa pa so nemške oblasti izkoriščale gospodarske, energetske in prometne zmogljivosti Mežiške doline v korist nemške oborožitvene industrije. Ključne besede: nemška okupacija + Slovenija, Koroška + 1941/1945, nemški izobraževalni sistem, zdravstvo + sociala + svetovna vojna, nacistična propaganda + Koroška, gospodarstvo Mežiške doline, energetika + 1941/1945, promet + nemška okupacija, nemški pravosodni sistem, Mežiška dolina + 1941/1945, verske skupnosti + okupacija Objavljeno v DKUM: 10.03.2016; Ogledov: 2403; Prenosov: 447
Celotno besedilo (4,48 MB) |