SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRENOVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV NA ŠOLSKEM CENTRU PTUJ (EKONOMSKI ŠOLI) IN NJEN VPLIV NA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA V ORGANIZACIJI
Boštjan Petučnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Kot lahko vidimo iz same teoretične in zgoraj opisane predstavitve projekta prenove programov, lahko realno ocenimo, da je prenova programov nujna, saj nam dolgoročno gledano zagotavlja obstoj v vse bolj turbolentnem in konkurenčnem okolju srednjih šol, ki so začele v bitki za svoj obstoj tekmovati na vse možne načine. Nekatere tudi nehumano. Mi smo se odločili da bomo s prenovo vstopili v kolje kot konkurenčna šola, ki jo bo odlikovala ustrezna strokovna usposobljenost kadra, opremljenost prostorov in pa konkurenčnost naših diplomantov, ki naj dobijo najaktualnejša in predvsem uporabna znanja. To pomeni, da bomo morali planirati tako dolgoročno kot kratkoročno. Dolgoročno predvsem na področju uresničevanja vizije šole, kratkoročno pa predvsem na področju uresničevanja cilja konkurenčnosti naših diplomantov, saj so le kratkoročni plani tisti, ki nam bodo omogočali prilagajanje smernicam in tržnih silam okolja. Prizadevali si bomo predvsem za to, da bo znanje naša prioriteta. Znanje v tem smislu pa opredeljuje uporabno znanje v stroki.
Ključne besede: kurikulum, prenova izobraževalnih programov, kakovost, storitve, učitelj, ravnatelj, manager, izobraževalni sistem, izobraževanje.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 1192; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (352,17 KB)

3.
ODVISNOST KAKOVOSTI VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA V OSNOVNI ŠOLI OD KOMPETENC OPERATIVNEGA MANAGEMENTA ŠOLE
Polonca Petrica Ponikvar, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje problematiko današnjega izobraževalnega sistema na nivoju operativnega managementa na šolah. Z raziskavo med top managementom – ravnatelji, učitelji – operativnimi managerji in uporabniki storitev – starši in učenci, smo skušali priti do odgovora, katere kompetence so pomembne za uspešni operativni management na šolah in posledično za kvalitetno in konkurenčno slovensko šolo v evropskem merilu. Uporabili smo metodo anketnega vprašalnika in intervjuja. Rezultati raziskave na posameznih področjih so različni, a imajo eno skupno polje. Vsi anketiranci so med tremi najpomembnejšimi znanji izbrali informacijska znanja. To pomeni, da so informacijska znanja postala ena izmed ključnih kompetenc učiteljev. Po mnenju ravnateljev ljubljanskih šol so najpomembnejše kompetence učiteljev povezane z osebnostnimi lastnostmi, kot sta inovativnost in ustvarjalnost. Najpomembnejša so informacijska in managerska znanja (razvoj kadrov in delo v timu, organizacijske, vodstvene in motivacijske sposobnosti učiteljev – operativnih managerjev). Sledijo komunikacijska znanja. Po mnenju učiteljev – operativnih managerjev, je pogoj za kvalitetno delo kvalitetno vodstvo osnovne šole. Uspešne operativne managerje so označili kot inovativne osebe, ki skrbijo za svoj strokovni razvoj z raziskovalnim delom. Kompetence, ki jih imajo, so informacijske, od managerskih pa motivacijske in sposobnost trženja. Sledijo komunikacijska znanja. Po mnenju staršev in učencev pa so za uspešnega učitelja najpomembnejše informacijske, organizacijske in komunikacijske kompetence.
Ključne besede: - operativni management - izobraževalni sistem - managerske kompetence - informacijske kompetence - komunikacijske kompetence
Objavljeno: 10.02.2012; Ogledov: 1322; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

4.
MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA V TUJINI
Nina Mazalović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan celoten slovenski vzgojno izobraževalni sistem, ki se začenja s predšolsko vzgojo v javnih in zasebnih vrtcih, končuje pa z doktorskim študijem na univerzi. Prav tako je opisan tudi evropski šolski sistem. V nadaljevanju diplomskega dela pa je predstavljen model za pomoč pri izbiri podiplomskega študija (študijskega programa) v tujini, ki je zgrajen s pomočjo računalniškega programa za večparametrsko odločanje DEXi. Proces odločanja pri izbiri podiplomskega študija v tujini je s pomočjo večparametrske metode bistveno bolj kvaliteten kot sicer, saj le ta prispeva k bolj sistematičnemu in bolje organiziranemu odločanju. Odločitveni model je lahko koristen pripomoček študentom ob zaključku njihovega dodiplomskega izobraževanja pri odločanju o izbiri podiplomskega študijskega programa v tujini.
Ključne besede: Vzgojno izobraževalni sistem, večparametrsko odločanje, podiplomski študij v tujini, izbira študija, odločitveni model
Objavljeno: 19.12.2011; Ogledov: 1299; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (593,37 KB)

5.
IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC V SLOVENIJI IN ANGLIJI
Mateja Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti izobraževanje vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji ter primerjati oba sistema njihovega izobraževanja. Zaradi boljšega razumevanja in primerjave izobraževanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji smo raziskali šolska sistema obeh držav, zgodovino izobraževanja vzgojiteljic v obeh državah, organiziranost in značilnosti predšolske vzgoje in predšolskih ustanov vsake države ter seveda tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji. Pri vsem omenjenem in nastajanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Ugotovili smo, da se angleški šolski sistem močno razlikuje od slovenskega, zato je bila primerjava izobraževanja vzgojiteljic tudi zelo otežena. Izobraževanje vzgojiteljic se tako razlikuje po vstopnih pogojih, odgovornosti organizacij za izobraževanje vzgojiteljev in drugega šolskega kadra, po fleksibilnosti študija, količini praktičnega usposabljanja, načinu študija in nekoliko tudi v kvaliteti študija.
Ključne besede: vzgojitelj, predšolska vzgoja, Anglija, Slovenija, izobraževalni sistem.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 268
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

6.
7.
TRG DELA IN ISKANJE PRVE ZAPOSLITVE V REBUBLIKI SLOVENIJI
Anja Knežević, 2011, diplomsko delo

Opis: Trg dela v Sloveniji doživlja izrazite spremembe v zadnjih nekaj letih. Vedno večja stopnja brezposelnosti je evidentirana, dosti ljudi obupano išče delo, vendar ga ne najde. Povpraševanje po delu je trenutno dosti večje kot ponudba dela sama. Težave preživetja nastopajo pri vseh starostnih skupinah - izrazito se kažejo pri upokojencih, ki živijo v stiski in pri mladih, ki ne najdejo zaposlitve in zato ostajajo doma pri starših, namesto da bi se osamosvojili. Trenutno stanje na trgu dela v Sloveniji evidentira skoraj 120 tisoč brezposelnih, kar je največ do sedaj. Čeprav je stalna zaposlitev v Sloveniji še vedno prevladujoča oblika zaposlitve, pa se vedno več delodajalcev danes odloča za zaposlitev za določen čas ali pa sodelujejo s fizičnimi osebami preko pogodb. Kar pomeni, da tudi tisti ki so zaposleni, nimajo vsi zagotovljenega dela v prihodnosti. Veliko delodajalcev zaradi recesije dodatno obremenjuje zaposlene, nekaterim pa trenutno stanje pride prav za izkoriščanje svojih delavcev, ki pristanejo na marsikaj samo da ne bi izgubili zaposlitve. Takšno stanje rojeva splošno nezadovoljstvo in razočaranje. V tem diplomskem seminarju sem se osredotočala predvsem na mlade, ki končujejo izobraževanje in se srečujejo z iskanjem prve zaposlitve. Težave s katerimi se soočajo tekom prehoda iz izobraževanja v zaposlitev lahko sedaj obširneje razumemo. Nacionalni podatki prikazujejo, da mladi spadajo v socialno skupino, ki je najbolj prikrajšana na trgu dela v Sloveniji. Sestavljajo precejšen del brezposelnih in se pogosto zaposlujejo na tistih delovnih mestih, ki jim ne ustrezajo glede na njihove izobrazbene dosežke. V zadnjem delu diplomskega seminarja so navedene informacije in nasveti vsem mladim, ki zaključujejo izobraževanje, kako se pripraviti na lov za svojo prvo zaposlitvijo.
Ključne besede: trg dela, prva zaposlitev, izobraževanje, zaposlovanje, ZRSZ, brezposelnost, ukrepi APZ, izobraževalni sistem, Slovenija
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 882; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (262,29 KB)

8.
RAZLIKE V POUČEVANJU GLASBENE VZGOJE V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Katarina Jurič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlike v poučevanju glasbene vzgoje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) med Slovenijo in Portugalsko smo obravnavali vpliv glasbene vzgoje, vlogo učitelja v osnovnošolskem izobraževanju, predstavili izobraževalni sistem obeh držav in znotraj učnih načrtov primerjali učne cilje glasbene vzgoje v prvem VIO. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli junija 2011 na Portugalskem in januarja 2012 v Sloveniji na populaciji stotih razrednih učiteljev, ugotavljali ali obstajajo razlike pri poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Izsledki empirične raziskave so pokazali, da obstajajo razlike in podobnosti v poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Razlike, ki jih pripisujemo predvsem stopnji strokovne podkovanosti učiteljev in raznolikosti učnih načrtov obeh držav, najdemo v učiteljevi samostojnosti poučevanja, v organizacijski strukturi in umeščenosti glasbene vzgoje v tedenski urnik, v izkušnjah poučevanja glasbene vzgoje, podobnosti pa najdemo v uporabi učnih metod, v integraciji glasbene vzgoje z drugimi predmeti, v odnosu učencev do glasbene vzgoje itd. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo treba razmisliti o ustrezni začetni usposobljenosti učiteljev za poučevanje umetnostnih predmetov kot tudi o premišljenem sistemu stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki bi jim omogočil dopolnjevanje znanja in razvoj spretnosti.
Ključne besede: slovenski izobraževalni sistem, portugalski izobraževalni sistem, učni cilji za glasbeno vzgojo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, razlike v poučevanju glasbene vzgoje med državama – Slovenijo in Portugalsko
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 783; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

9.
ZAŠČITA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
Jure Knez, 2014, magistrsko delo

Opis: Varnost informacijskih sistemov v vzgojno-izobraževalnih zavodih je na prvi pogled videti enostavna. Vendar, kot je pokazala raziskava, na zavodih večinoma nimajo osebe, ki bi primarno skrbela za informacijski sistem. Še največkrat so to učitelji, ki poleg svojega rednega dela (poučevanja) skrbijo še za informacijski sistem in nimajo ustreznega znanja o vzdrževanju in primerni varnosti. V Sloveniji jim pri nasvetih za lokalna omrežja in strežnike svetuje Arnes, znotraj Arnesa pa glede varnosti SI-CERT in njegov projekt ozaveščanja, Varni na Internetu. V nalogi je predstavljeno stanje varnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji. Raziskali smo tudi dobre prakse v tujini. Na podlagi rezultatov ankete in dobrih praks iz tujine smo podali mnenja, kaj bi lahko, za dodatno varnost informacijskih sistemov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, storili država, Arnes in sami zavodi. Kot pomoč zavodom pri vzpostavitvi varnega računalniškega omrežja smo pripravili tudi nasvete za vzpostavitev varnostne politike in priporočila za zaščito računalniških omrežij.
Ključne besede: vzgojno-izobraževalni zavod, varnost, informacijski sistem, računalniško omrežje, priporočila
Objavljeno: 16.09.2014; Ogledov: 641; Prenosov: 305
.pdf Polno besedilo (2,15 MB)

10.
FLEKSIBILNOST TRGA DELA IN MOBILNOST MLADIH NA TRGU DELA V SLOVENIJI
Mateja Baloh, 2014, magistrsko delo

Opis: Trg dela je opredeljen s povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Ker prihaja do prevelike ponudbe, glede na potrebe in povpraševanje na trgu dela, prihaja do visoke stopnje brezposelnosti. Trg dela se začne segmentirati, da pa bi prišlo do zmanjšanje brezposelnosti, pa je potrebna večja fleksibilnost oziroma sposobnost prilagajanja trga dela in njegovih glavnih akterjev. Brezposelnost, še posebej med mladimi, vpliva na celotno družbo in mlade potiska v še slabši življenjski položaj. Dolgotrajna brezposelnost ima lahko nezaželene učinke tudi na nadaljnji poti mladih na trgu dela. Visoka brezposelnost med mladimi v Sloveniji je problem, zato je predvsem fleksibilen trg dela tisti, ki se na takšne šoke prilagaja in za katerega je značilna in zaželena mobilnost delovne sile. Mladi so v današnjem času premalo mobilni, vzroki so lahko na osebnostni ravni posameznika ali pa zaradi okoljskih dejavnikov. Problematika se kaže tudi v pomanjkanju novih delovnih mest, ki bi mladim omogočale hitrejši prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela in hkrati socialno varnost. Problematika visoke brezposelnosti je povezana tudi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve, med katere v Sloveniji spada študentsko delo in sam sistem izobraževanja, ki je nastavljen na teoretični osnovi. Pomemben vpliv na stanje na trgu dela pa imajo podjetja, ki bi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve ustvarjala večjo fleksibilnost trga dela. Podjetja se morajo za uspešnejšo konkurenčnost še hitreje prilagajati šokom na trgu dela in to lahko dosežejo s čim večjim obsegom fleksibilnih oblik zaposlitev in usmerjenostjo h kolektivnemu razmišljanju. Podjetjem pa zraven kriznih časov dodatno problematiko predstavlja slovenski tog trg dela, z visokim varovanjem zaposlitve. V ta namen se izvajajo številne reforme dela, ki naj bi zmanjšale brezposelnost in finančno spodbudile mlade, da bi se znali lažje prilagajati spremembam na trgu dela ter finančno spodbudile tudi podjetja. Vrzel med potencialno mobilnostjo mladih in dejansko mobilnostjo je velika, saj se mladi kljub slabim zaposlitvenim možnostim redko odločajo za delovno mobilnost. Delež visoko izobraženih se iz leta v leto zvišuje, potrebe trga dela pa se razlikujejo od dejanske ponudbe. Mladi se vse bolj oklepajo svoje dosežene izobrazbe, zato so slabše poklicno mobilni. Za to so delno kriva tudi podjetja, ki imajo zaradi velike ponudbe na trgu dela možnost iskati primeren in hkrati za njih cenejši kader, za določeno delovno mesto. Skozi našo analizo smo ugotovili, da so mladi pripravljeni zapustiti domače okolje zaradi dela, odločali bi se tudi za slabše plačana delovna mesta, kljub temu pa bi jim glavno motivacijo za mobilnost predstavljala plača. Kot študentje so lažje in hitreje prihajali do novih zaposlitev, vendar pa kljub temu niso pridobili potrebnih izkušenj, da bi sedaj na trgu dela nastopali kot zanimiv in povpraševan kader. Delodajalcem pa je v teh kriznih časih izrednega pomena finančni vidik zaposlovanja. Pripravljeni so vlagati v nov, potencialni kader, vendar vidijo slabo pomoč s strani države.
Ključne besede: brezposelnost, fleksibilnost trga dela, mobilnost na trgu dela, študentsko delo, izobraževalni sistem, mladi na trgu dela, poslovno okolje
Objavljeno: 11.11.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 183
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici