| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah
Nataša Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah ter na katerih področjih oziroma pri katerih predmetih se kažejo. Preverjali smo, ali prihaja med dekleti in fanti do razkoraka med šolskimi ocenami in uspehom v razredu ter med (standardiziranimi) izpiti, kot sta matura in poklicna matura. Zanimalo nas je, ali se slovenski fantje in dekleta stereotipno odločajo pri izbiri šolskih predmetov in ali se razlike med spoloma v šolski uspešnosti s starostjo spreminjajo. Ugotavljali smo, ali socializacija (predvsem odnos s starši in njihov nadzor) in samokontrola dijakov in dijakinj vplivata na njihove izobraževalne dosežke. V teoretičnem delu smo najprej opredelili odnos in povezanost med razlikami, neenakostjo, enakostjo in enakopravnostjo. Nato smo razdelali pojem spola, razložili razlike med biološkim in družbenim spolom ter ugotavljali, kako se oblikujejo spolne vloge in kakšen pomen imajo v osebnem in družbenem življenju moških in žensk. Pojasnili smo, kako se meri šolska (ne)uspešnost in kakšne so lahko njene posledice, pri čemer smo posebno pozornost namenili šolskemu osipu, prav tako pa smo analizirali, katere programe in vrste srednješolskega izobraževanja izbirajo fantje in dekleta in ugotavljali, ali se to povezuje s študijskimi in poklicnimi izbirami. Posebno pozornost smo namenili proučevanju razlik v šolskem uspehu glede na spol v tujih in domačih študijah in mednarodnih primerjavah izobraževalnih dosežkov PISA in TIMSS. V empiričnem delu smo analizirali rezultate splošne in poklicne mature v obdobju od leta 2010 do 2015 iz baze podatkov na RIC-u. Primerjali smo ocene, ki so jih dosegli kandidati obeh matur, z ocenami v zaključnem letniku srednje šole glede na spol. Dosežke fantov in deklet smo primerjali v celoti in po posameznih predmetih, vseh obveznih in nekaterih izbirnih – tistih, ki naj bi se tradicionalno povezovali z moškimi in ženskimi področji. Prav tako smo izvedli raziskavo o tem, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah, med dijaki zaključnih letnikov srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja. Slovenski srednješolci in srednješolke se v šolski uspešnosti razlikujejo. V razredu so večinoma uspešnejša dekleta, na splošno in po posameznih predmetih, pa tudi pri izbirnih predmetih, za katere smo menili, da so predvsem fantovska izbira, so dekleta dokazala, da so velikokrat uspešnejša. Pri maturitetnih izpitih so se bolje odrezali fantje. Ugotovili smo, da so si dekleta bližje s starši, predvsem z mamo, in da jih starši tudi v večji meri nadzorujejo kot fante. Dijaki in dijakinje so zadovoljni s šolo; zadovoljni so s pridobljenim znanjem, s podajanjem znanja in z odnosom učiteljev do njih. Prav tako je naša raziskava pokazala, da so tako fantje kot dekleta motivirani za šolsko delo, da se zavedajo, da je šolanje njihova obveza in da so rezultati v razredu in na maturi odraz njihovega prizadevanja in truda.
Ključne besede: šolski uspeh, izobraževalni dosežki, razlike med spoloma, spolni stereotipi, srednješolci in srednješolke
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

2.
Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem
Sergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 554; Prenosov: 81
URL Povezava na celotno besedilo

3.
OVREDNOTENJE KAKOVOSTI MATEMATIČNIH ZNANJ V III. TRIADI DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Cvetka Govejšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V šolstvu kot storitveni dejavnosti s specifiko, da je kupec — učenec hkrati sooblikovalec procesa, je merljivost kakovosti otežena. Področje, ki je za otrokov nadaljnji razvoj nujno potrebno, je področje trajnega znanja. Ena od oblik merjenja so standardizirani testi. V slovenskem merilu so to nacionalna preverjanja znanja ob koncu II. triade in ob koncu osnovne šole pri predmetih matematika, slovenščina in angleščina (v 6. razredu) ter izbran predmet s strani ministrstva za šport (v 9. razredu). V diplomski nalogi smo se osredotočili na kakovost nekaterih matematičnih znanj na vzorcu učencev III. triade devetletne osnovne šole. Dosežke matematičnih znanj smo ugotavljali s preskusi znanja NPZ 6 za leto 2009 ter naborom nalog iz raziskave TIMSS 2007. Analiza raziskave je pokazala, da so učenci vzorca: - dosegli nižje rezultate kot je državno povprečje za 6. razred, - šibki v uporabi osnovnih štirih računskih operacij z naravnimi števili, - bili nekoliko bolj uspešni pri nalogah iz raziskave TIMSS kot pri reševanju nalog NPZ za šesti razred, - dosegli različne rezultate glede na organizacijsko enoto obiskovanja pouka na II. triadi, - glede na višino povprečja ocen od 5. do 9. razreda dosegi prenizko povprečje pri izkazanem znanju. Ugotovili smo, da je potrebno nivo trajnih matematičnih znanj nujno dvigniti s sprotnim preverjanjem učenčevega znanja in o njegovi pomembnosti opozarjati učence in obveščati starše. Učitelj mora skrbeti za dvig in ohranjanje kakovosti svojega dela z učenci. Njegov prispevek je v dodani vrednosti, ki jo ustvarja ob izvajanju vzgojno— izobraževalnega procesa v šoli. Ravnatelji bi ob podpori Ministrstva za šolstvo in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo morali posvečati več pozornosti trajnem znanju, ki ga učenec pridobi v času obiskovanja osnovne šole. Strokovne analize o trajnosti in uporabnosti učenčevega znanja ter kakovosti dela z učenci bi se morale izvajati sistemsko tudi med šolskim letom in ne le zgolj ob nacionalnih preverjanih znanja ob koncu 6. in 9. razreda
Ključne besede: kakovost, management kakovosti v šolstvu, izobraževalni proces, kakovost matematičnih znanj, dosežki učencev, NPZ, TIMSS
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 1580; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici