| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA ENERGETSKO UČINKOVITE PRENOVE RAZSVETLJAVE NA PRIMERU TEHNIŠKIH FAKULTET
Sašo Žuman, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava analizo energetske učinkovitosti razsvetljave na primeru učilnic na Tehniških fakultetah po evropskem standardu EN 15193. V primerih je zajeta analiza obstoječe razsvetljave in primerjava z razsvetljavo naprednejšega tipa, za katere standard EN 12464-1 predpisuje možnost regulacije svetlobnega toka. Analize kažejo da prihranki energije niso odvisni toliko od tipa razsvetljave, kakor od načina in strategije krmiljenja. V diplomskem delu so predstavljeni tudi standardi in predpisi za kakovostno in energetsko učinkovito razsvetljavo. Numerični izračuni in simulacije osvetljenosti za vse prostore so bili izvedeni v programu ReluxPRO.
Ključne besede: Energetska učinkovitost, razsvetljava, izobraževalne ustanove, indeks LENI
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 787; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
MOŽNA UPORABA SPOZNANJ O VPLIVU SVETLOBE NA CIRKADIANE RITME ZA RAZSVETLJAVO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV
Janko Kisilak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na sodobno razsvetljavo v izobraževalnih ustanovah. Obravnavana so predvsem nova spoznanja o vplivu svetlobe na cirkadiane ritme za razsvetljavo izobraževalnih ustanov. Prikazano je kako spreminjanje barvnega spektra svetlobe vpliva na človeški dnevni ritem dela in počitka. Če želimo spreminjati barvni spekter svetlobe, potrebujemo potrebne svetlobne vire in elemente za njihovo vodenje. Razsvetljava, ki ji spreminjamo barvni spekter ima lahko tako pozitivne kakor negativne učinke, zaradi regulacije spektralne sestave. Ker je priključna moč večja bo energetska učinkovitost slabša saj imajo LED svetlobni viri pri različnih barvnih temperaturah različne svetlobne učinkovitosti. V diplomskem delu je predstavljena razlika med vodeno in navadno neregulirano razsvetljavo.
Ključne besede: cirkadiani ritmi, izobraževalne ustanove, razsvetljava, spreminjanje barvnega spektra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1242; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Jazz v sloveniji
Lara Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Jazz je glasba z dolgo in bogato zgodovino. Njegove korenine prihajajo iz Afrike, ki so se pozneje združile z vplivi iz Evrope. V osnovi gre za združitev afriških črnskih ritmov z evropskimi harmonijami. Za predhodnike jazza označujemo duhovno pesem, blues in ragtime. Skozi zgodovino pa so se izoblikovali različni stili jazza, kot so new orleans, dixieland, chicago, swing, bebop, cool jazz, free jazz, electric jazz. Za to so bili odgovorni različni najvidnejši izvajalci jazzovske glasbe, ki so se za zmeraj zapisali v zgodovino: Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltraine in mnogi drugi. Jazz se je pojavil v Evropi, ko se Amerika po prvi svetovni vojni ni več izolirala, ampak je stopila na svetovni trg kot velesila. ZDA so osvajale svet politično, gospodarsko in tudi glasbeno. V prvih desetletjih prihoda jazza na evropska tla je bil zaničevan in prepovedan. Dojemali so ga kot glasbo ameriškega imperializma. Kljub temu nas je dosegel, res morda ne v vsej svoji obliki, pa vendar je njegov vpliv še kako slišen v slovenskih skladbah. Na slovenskih tleh kljub svoji majhnosti premoremo številne jazzovske festivale, kot so Jazzinty, Max Klub festival, Jazz Cerkno, Jaz festival Ljubljana, Jazz Lent, Jazz Kamp, Jazz Ravne, Marezijazz. Ko se posvetimo študiju prisotnosti jazza v izobraževalnih ustanovah, kmalu ugotovimo, da je tega zelo malo ali skoraj nič. V učnih načrtih je sicer predviden, a v zelo majhnem odstotku v primerjavi s klasično glasbo.
Ključne besede: Jazz, Slovenija, glasba, zgodovina, glasbeniki, stili jazza, festivali, izobraževalne ustanove.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 1330; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (597,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici