1. Management znanja v Univerzitetnem kliničnem centru MariborZvezdana Kaiser Kupnik, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Problem, ki ga zaznavamo, je, da je management znanja na področju zdravstvene nege zapleten in razpršen na veliko specialnih področij s centralnim upravljanjem v okviru posameznega zavoda. Namen magistrskega dela je razložiti in raziskati ključne dejavnike na področju managementa znanja na osnovi rezultatov opravljene raziskave.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovalnega dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketiranje s pomočjo vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa, ki je bil pripravljen na podlagi literature in že validiranih vprašalnikov. Pri analizi rezultatov smo uporabili t-test, korelacijski test za določanje povezanosti spremenljivk, kot so starost, izobrazba, delovna doba, s procesi managementa znanja in Mann-Whitney test.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 187 anketirancev. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavedajo pomembnosti managementa znanja, da zavod priznava znanje kot del svojega intelektualnega kapitala in da management znanja pomaga pri učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela, vendar nismo dokazali, da je management znanja del organizacijske kulture ustanove, v kateri smo raziskavo izvedli. Ugotovili smo, da izobrazba ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja (p = 0,256), izmenjave (p = 0,329) in shranjevanja znanja (p = 0,454). Zaposleni z delovno dobo, krajšo od 5 let, so bolj naklonjeni prenosu znanja kot ostali zaposleni (p = 0,041). Dokazali smoi, da strarost udeležencev ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja, izmenjave in shranjevanja znanja.
Diskusija in zaključek: Izvajanje in aplikacija managementa znanja sta odvisni od posameznika, motivacije in potebe po znanju in je dolgoročna naložba. Izkustveno znanje zaposlenega je največjega pomena in kot takšno zelo cenjeno med zaposlenimi.
Ključne besede: management, znanje, medicinska sestra, ustvarjanje znanja, izmenjava znanja, shranjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1934; Prenosov: 428
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. Učinek socialnega kapitala na družbeno odgovorno izmenjavo znanja v razvojnih ekipah novih izdelkov ob voditeljstvu na osnovi znanja in vrednotAndrej Blagotinšek, 2016, magistrsko delo Opis: Socialni kapital je prepoznan kot pomemben za družbo na splošno in tudi v poslovnem svetu.
Vendar pa so njegove razsežnosti dokaj raznolike, merila pa kot kaže odvisna od same družbe,
v kateri ga merimo, saj je že dojemanje zaupanja po svetu zelo različno. Kar zaenkrat
onemogoča dovolj natančno merjenje socialnega kapitala, zato ga tudi formalno (še ne)
vključujejo med intelektualni kapital.
Člani razvojnih ekip novih izdelkov lahko, če so njihova dejanja družbeno odgovorna v skladu
s strategijo organizacije, v kateri so zaposleni, pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj, ob
pogoju, da so njihove vrednote ustrezne in znajo učinkovito izmenjevati znanje v procesu
inoviranja.
Družbeno odgovorna podjetja, ki delujejo trajnostno glede svojih vplivov na okolje,
prepoznavajo svoje deležnike, in če je to v skladu z vizijo in s strategijo podjetja, z njimi
pregledno in redno komunicirajo. Takšna podjetja se zavedajo, da s proaktivnim pristopom do
družbene odgovornosti povečujejo tudi socialni kapital podjetja in s tem zagotavljajo trajno
uspešno poslovanje brez obremenjevanja okolja.
Ključne besede: socialni kapital, razvoj novih izdelkov, sodelovalno voditeljstvo, ekipno voditeljstvo, družbena odgovornost, menedžment znanja, izmenjava znanja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 131
Celotno besedilo (5,10 MB) |
3. Towards a virtual product modelAndrej Tibaut, Danijel Rebolj, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Today, many researchers working on the information management process in construction recognise the problem of modelling complex product-related data structures. Furthermore, many experts doubt whether an all-inclusive-product-model is a solution for an integrated information environment that should efficiently support the life cycle of a product. It seems that rich experiences in product modelling gathered during the last decade do not necessarily lead to better models but rather to the awareness the more complex the product models are, the more rgid and less usable they become in practice. The paper first summarises some deficiencies of complex product models and then introduces a new conceptual solution, called "virtual product model", which is based on the on the decomposition of a conventional product model. The concept investigates the dissharmony in the structure and semantics of distributed (virtual) parts by applying agent technology and then the tuple space communication model.
Ključne besede: gradbeništvo, gradnja objektov, informacijska tehnologija, informacijski sistemi, baze podatkov, integracija, management informacij, upravljanje znanja, izmenjava podatkov, produktni modeli, virtualni produktni modeli, civil engineering, building construction, information technology, information systems, databases, integration, information management, knowlege management, data exchange, product models, virtual product models
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2647; Prenosov: 97
 Povezava na celotno besedilo |
