| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEM REGISTRACIJE VOZIL V PODJETJU AVTOTEST D.O.O.
Mitja Puhar, 2009, diplomsko delo

Opis: Registracija vozil v republiki Sloveniji ima že dolgo zgodovino. Smo država članica Evropske Unije, ki razpolaga z eno izmed najboljših baz podatkov registriranih vozil znotraj Evropske Unije. Baza matičnega registra vozil razpolaga s podatki, ki so ključni za pregledno in ažurno spremljanje podatkov o vozilih v Republiki Sloveniji. Baza podatkov omogoča statistično spremljanje vozil na raznih področjih in daje smernice bodočega razvoja voznega parka v Republiki Sloveniji. Sama računalniška baza je brez pomena, če jo ne vzdržujejo usposobljeni in dosledni delavci. V tem primeru so to referenti na tehničnih pregledih in upravnih enotah. Delo ljudi, ki bazo vzdržujejo, je ključnega pomena za delovanje baze. Delo referentov je odgovorno in zahtevno. Vsakodnevno delo z velikim številom vozil zahteva točnost podatkov o vozilih in lastnikih vozil. Dosledno upoštevanje navodil zakona in nekaj človeškosti naredi dobrega referenta. Vse te vrline referent pridobi s prakso in delovnimi izkušnjami. Pohvalno je, da je Republika Slovenija razvila zelo dober sistem izobraževanja referentov. Šele po opravljenem izobraževanju, ki traja eno leto, lahko referent samostojno dela za okencem. Taka strokovnost je garant za prihodnost, ki bo temeljila na še večji izmenjavi podatkov. Samo dobro usposobljeni ljudje, ki delajo na področju registracije vozil, bodo kos tej nalogi. Organizacija, ki opravlja registracijo vozil in tehnične preglede, lahko raste in se razvija samo s strokovno usposobljenimi kadri. Podjetje Avtotest d.o.o. razpolaga z usposobljenimi kadri, kar pripomore tudi k dobremu poslovnemu izidu. V prihodnje bo potrebno zagotoviti še večjo računalniško znanje za vse zaposlene v podjetju Avtotest d.o.o. To je garancija bodočega razvoja podjetja in še izboljšanja vsakoletnega poslovnega izida.
Ključne besede: registracija vozil, tehnični pregled, administrativna storitev, baza podatkov matičnega registra vozil, referent, izmenjava podatkov in informacij, strokovnost.
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2406; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (8,55 MB)

2.
BANČNA TAJNOST(PRIMERJALNO PRAVNI VIDIK)
Aleš Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Bančna tajnosti ima v nekaterih državah daljnosežne kulturne korenine in je temeljna predpostavka vsakega stabilnega bančnega sistema. Pojem bančna tajnost pomeni pravno dolžnost bank, da varujejo podatke o premoženjskem stanju njihovih strank in da zavrnejo vsakršne zahteve tretjih oseb po posredovanju teh informacij. Izjeme od dolžnosti varovanja podatkov so lahko le zakonsko določene, podatki pa se lahko razkrijejo tudi po nalogu stranke, na katero se ti podatki nanašajo. Komitenti ne bi naložili denarja v banko in ji tako zaupali podatke o premoženjskih razmerjih, če banka ne bi mogla zagotoviti zaupnosti bančnih poslov.. Tako bi lahko rekli, da je bančna tajnost izvorno nastala iz pogodbenega razmerja med banko in komitentom. Kasneje pa je bila v številnih državah utrjena z zakoni, ki so varovali osebnostne pravice in premoženjska razmerja. Bančna tajnost je v Sloveniji urejena le v osnovi in sicer z ZBan-1 in bančnim kodeksom, ki govorita o zaupnih podatkih. Obligacijski in Kazenski zakonik pa specifičnih določb o bančni tajnosti ne vsebujeta, urejata jo le posredno v povezavi s poslovno skrivnostjo. Bančna tajnost ima v Švici staro tradicijo in mistični prizvok, temu primerno pa je podrobneje urejena. Posebni položaj glede na ostale evropske države ima tudi Avstrija, saj ima njena bančna tajnost neke vrste ustavni karakter. V zadnji polovici stoletja se je pokazalo, da nezadosten dostop do bančnih podatkov ovira davčno upravo in davčno izvršbo. Koliko pa otežen dostop do informacij dejansko olajša obid davčnih zakonov je težko natančno oceniti. Enaka težava nastopi pri ocenjevanju obsega pranja denarja. Varovanje bančnih podatkov se tako neizogibno navezuje na davčno utajo in na pranje denarja. Zaradi pomena, ki ga ima bančna tajnost za stabilnost bančnega sistema posamezne države, naj bi dostop davčnih organov do bančnih informacij naj ne bil neomejen. Posredovanje bančnih informacij o komitentu za davčne namene, se izvede ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in se tako zagotovi, da bodo te informacije služile le za namen, s katerim so bile pridobljene.
Ključne besede: bančna tajnost, varovanje podatkov, davčna utaja, izmenjava informacij, OECD, sporazumi, direktiva, razkritje bančne tajnosti
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 4577; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (727,29 KB)

3.
VPLIV ORGANIZACIJSKEGA KOMUNICIRANJA NA USPEŠNOST ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI XY
Renate Grah, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšen vpliv in pomen ima organizacijsko komuniciranje pri delu zaposlenih v organizaciji, da so čim bolj motivirani, uspešni in učinkoviti. Na tak način pomembno prispevajo k uspešnosti organizacije. V uspešnih podjetjih je delodajalcem še kako mar, kakšno je komuniciranje med zaposlenimi v njihovi organizaciji, kaj in kako ga lahko še izboljšajo. Sami smo to področje raziskovali na konkretnem primeru v izbrani organizaciji XY. Pred raziskavo smo si zastavili konkretna raziskovalna vprašanja, ki so nam bila v pomoč pri sestavi anonimnega anketnega vprašalnika za zaposlene.
Ključne besede: organizacijsko komuniciranje, izmenjava informacij, uspešnost, zaposleni
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 558; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Towards a virtual product model
Andrej Tibaut, Danijel Rebolj, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Today, many researchers working on the information management process in construction recognise the problem of modelling complex product-related data structures. Furthermore, many experts doubt whether an all-inclusive-product-model is a solution for an integrated information environment that should efficiently support the life cycle of a product. It seems that rich experiences in product modelling gathered during the last decade do not necessarily lead to better models but rather to the awareness the more complex the product models are, the more rgid and less usable they become in practice. The paper first summarises some deficiencies of complex product models and then introduces a new conceptual solution, called "virtual product model", which is based on the on the decomposition of a conventional product model. The concept investigates the dissharmony in the structure and semantics of distributed (virtual) parts by applying agent technology and then the tuple space communication model.
Ključne besede: gradbeništvo, gradnja objektov, informacijska tehnologija, informacijski sistemi, baze podatkov, integracija, management informacij, upravljanje znanja, izmenjava podatkov, produktni modeli, virtualni produktni modeli, civil engineering, building construction, information technology, information systems, databases, integration, information management, knowlege management, data exchange, product models, virtual product models
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1123; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Predstavitev pomena tajnosti podatkov in avtomatične izmenjave podatkov kot orodja boja proti davčnim utajam
Jasmina Jevtić Peruš, 2015, magistrsko delo

Opis: Offshore področja v najrazličnejših pojavnih oblikah so v sodobnem mednarodnem poslovanju postala sinonim za izogibanje plačilu davka in davčne utaje. Kot kažejo ocene v teh področjih skritega premoženja in do sedaj razkrite sheme delovanja preko njih, človeška domišljija pri zniževanju davčnih obremenitev skorajda ne pozna meja. Tradicionalno je najpomembnejšo spodbudo za poslovanje preko tovrstnih področij predstavljala izredno nizka davčna obremenitev, v zadnjih letih pa se kaže trend naraščanja pomembnosti varovanja anonimnosti uporabnikov in zavračanja meddržavne izmenjave informacij. Poslovanje preko offshore področij spodkopava suvereno pravico nacionalnih držav do obdavčitve premoženja in dohodkov njenih rezidentov, kar posledično vodi v nižje javnofinančne prihodke in nepravično porazdelitev davčnih bremen. Avtomatična izmenjava informacij za davčne namene je institut mednarodnega sodelovanja, za katerega se zdi, da bo lahko v prihodnje zmanjšal privlačnost offshore področij in davčnih utaj preko njih. Prvi del tega dela je namenjen predstavitvi značilnosti sodobnih offshore področij, njihovih uporabnikov in ocen v njih skritega premoženja. V nadaljevanju opišemo različne sheme, ki se uporabljajo za izogibanje plačevanja davkov preko njih in proučimo vlogo tajnosti podatkov v tem procesu. Drugi del magistrskega dela je namenjen analizi dosedanjega boja proti davčnim utajam in podrobnejši predstavitvi potencialnih učinkov avtomatične izmenjave informacij za davčne namene. Tako sta v tretjem poglavju predstavljena izmenjava informacij na zahtevo in institut prostovoljnega razkritja. Četrto poglavje je namenjeno obstoječim modelom avtomatične izmenjave podatkov, peto in šesto poglavje pa v celoti novemu standardu CRS (Skupni standard poročanja), ki ga je razvil OECD in ki bo v prihodnjih letih postal globalno sprejet standard za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene.
Ključne besede: offshore, davčne oaze, avtomatična izmenjava informacij, tajnost podatkov, CRS standard.
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
MEDNARODNI UKREPI IN SPORAZUMI V BOJU PROTI BANČNI TAJNOSTI
Marko Urošević, 2016, magistrsko delo

Opis: Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej. Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard. Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi. Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene. Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje...
Ključne besede: bančna tajnost, mednarodna izmenjava informacij, tajne jurisdikcije, davčne oaze, enoten standard poročanja, OECD Model, davčne utaje,
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
ZAGOTAVLJANJE PRAVNE VARNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV V DAVČNIH POSTOPKIH IN PRI IZMENJAVI INFORMACIJ NA PODROČJU OBDAVČENJA
Barbara De Corti, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmetno magistrsko delo predstavlja zaokrožen pogled na pravno varnost davčnih zavezancev, in sicer z dveh vidikov: v davčnih postopkih ter pri izmenjavi podatkov na področju obdavčenja. Vidik davčnega postopka je obdelan v okvirih slovenske postopkovne davčne zakonodaje, kar pomeni, da obravnava Zakon o davčnem postopku kot temeljni davčno-postopkovni zakon v Republiki Sloveniji in podredno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja subsidiarno. Vidik izmenjave podatkov na področju obdavčenja je predstavljen zlasti z mednarodnega vidika, saj je slednji v zadnjih letih, ob naraščajočem trendu prenašanja dobičkov na eni strani in ustvarjanju novih pravil za preprečevanje nezakonitih poslov te vrste, vedno pomembnejši. Pri analizi pravne varnosti v davčnem postopku sem ugotovila, da je pravna varnost na visoki ravni ob spoštovanju temeljnih načel, kot so načelo pravne države, načelo pravne varnosti in njegova podnačela ter načelo pravičnosti in podnačela le-tega. Na visoko raven pravne varnosti davčnih zavezancev v davčnem postopku je bilo poseženo z novelo ZdavP-2F, z javno objavo davčnih dolžnikov in novelo ZDavP-2G, ki je posegla v pravice davčnih zavezancev s podaljšanjem obdobja inšpiciranja v primeru prirasta premoženja in cenitve davčne osnove s petih na deset let, z vpeljavo nerazumno visoke davčne stopnje v višini 70 % v primeru cenitve davčne osnove ter s črtanjem sklepnega razgovora kot zelo pomembne faze davčnega postopka. Podobna je slika tudi pri mednarodni izmenjavi podatkov za davčne namene, pri kateri ugotavljam, da vsi trije analizirani projekti, in sicer CRS, FATCA in BEPS, predstavljajo primarno odraz fiskalnih interesov držav, kar se kaže zlasti s posegom v inštitut davčne in bančne tajnosti. Menim, da bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko pri zgoraj omenjenih temeljnih institutih za mednarodno izmenjavo podatkov o davčnih zavezancih, govorili o visoki stopnji pravne varnosti davčnih zavezancev.
Ključne besede: Pravna varnost, davčni zavezanci, davčni postopki, izmenjava informacij
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 454; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
IZMENJAVA INFORMACIJ MED KONKURENTI IN NJENA ZDRUŽLJIVOST S PRAVILI KONKURENČNEGA PRAVA
Karmen Gajšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izmenjavo informacij med konkurenčnimi podjetji, torej tistimi, ki delujejo na isti ravni proizvodnega oz. storitvenega procesa. Ugotavljamo, da lahko izmenjava informacij med udeleženci na trgu pozitivno vpliva na konkurenco, saj je tako za ponudnike kot za potrošnike bistvenega pomena, da razpolagajo s čim več informacijami, na podlagi katerih lahko sprejmejo boljše poslovne oz. nakupne odločitve. Po drugi strani pa lahko izmenjava določenih informacij olajša nastanek tajnih dogovorov med konkurenčnimi podjetji in omogoča spremljanje skladnosti udeleženih podjetij s pogoji takšnega dogovora. V diplomskem delu je izmenjava informacij analizirana in prikazana v obeh kontekstih. Z vidika konkurenčnega prava je najpomembnejše in hkrati tudi najtežje razlikovanje med izmenjavo informacij, ki spodbuja konkurenco in tisto, ki vodi zgolj do usklajenega ravnanja konkurenčnih podjetij, s čimer konkurenci povzroča škodo. Odgovor na to dilemo poskuša podati številna sodna in druga praksa v zadevah, ki so pomembno vplivale na razvoj in oblikovanje pravil na področju izmenjave informacij. Pomemben korak pri urejanju pa predstavljajo tudi Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju. Čeprav Smernice obravnavajo vse pomembne okoliščine – značilnosti trga, značilnosti informacij in tudi značilnost same izmenjave, še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj. V določenih primerih lahko namreč ugotovimo, da ni natančnih pravil za opredelitev, kdaj neka izmenjava informacij pomeni omejevanje konkurence. Diplomska naloga tako izpostavlja dileme glede časovne meje oz. aktualnosti izmenjanih podatkov, pogostosti izmenjave podatkov in izmenjave javnih podatkov.
Ključne besede: konkurenčno pravo, horizontalni sporazumi, izmenjava informacij, konkurent, tajno dogovarjanje, preglednost trga, ekonomska učinkovitost, potrošnik
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (494,76 KB)

10.
MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAH
Nina Krivanik, 2016, magistrsko delo

Opis: Država z davčnimi utajami vsakoletno izgubi velik del denarja, ki naj bi bil posredno namenjen državljanom. Država z davkoplačevalskim denarjem skrbi za institucije, ki jih ljudje nujno potrebujemo za kakovostno življenje v skupnosti. Nekatere izmed teh institucij so šolstvo, zdravstvo, in še bi lahko naštevali. Če se davkoplačevalski denar posameznih bogatašev, politikov, trgovcev z mamili, medijskih osebnosti ter športnikov utaji, namesto da bi doprinesel k izboljšanju kakovosti bivanja vseh ljudi, nastane problem. Problem, s katerim se vedno pobližje srečuje svet. Kljub vedno večjim naporom za kakovosten in učinkovit boj proti davčnim utajam, na dan vedno znova prihajajo davčne afere, ki pretresajo javnost. Afere velikih razsežnosti, ki nam vedno znova dajo misliti o ljudeh, njihovi etiki, kulturi in miselnosti, ter o njihovih normah in vrednotah. Medsebojna pomoč držav in sledenje finančnim interesom bi naj doprineslo k zmanjševanju davčnih utaj. A vendar ni vse tako črno belo, saj nemalokrat naletimo na težave pri neskladjih davčnih politik ali pa pri nesodelovanju držav. V magistrskem delu smo pod drobnogled vzeli zanimivo tematiko mednarodne izmenjave informacij v davčnih zadevah. Najprej smo pregledali pravne podlage mednarodne izmenjave, opredelili povod za nastanek ter začetke izmenjave. Predstavili smo učinke mednarodne izmenjave, tako pozitivne kot negativne. Natančneje smo opisali proces izmenjave podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, in strnili trende, ki se obetajo na Slovenskem in Evropskem področju. Kriza - tako gospodarska kot finančna, je s povečanjem proračunskega primanjkljaja vzbudila zanimanje držav, da začnejo iskati vpliv na davke. Vpliv na davčne goljufije ima globalizacija z vsemi pripadajočimi procesi. Zato je pomembno, da države odpravijo davčna neskladja in začnejo tesno sodelovati. Le tako bodo lahko premagale davčne utaje. Zastavljeno trditev, da vseh davčnih goljufij ni moč preprečiti s samodejno izmenjavo informacij v davčnih zadevah, smo potrdili, saj bodo utajevalci vedno našli nove poti in načine utajevanja davka, prav tako pa vse države nočejo sodelovati v tem procesu. V drugem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali kako na izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo družbene norme, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v povprečni vrednosti stopnje strinjanja glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem, ter ali Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije. Raziskovali smo tudi, ali bi davčni upravi prijavili gotovinske dohodke. Ugotovili smo, da na namen izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo osebne, subjektivne ter deskriptivne norme. Kar z drugimi besedami pomeni, da na posameznikov namen izpolnjevanja davčnih obveznosti vplivajo lastni standardi oziroma lastna pričakovanja obnašanja oziroma pravilnega ravnanja v določeni situaciji, ki izhajajo iz ponotranjenih injunktivnih, subjektivnih in deskriptivnih norm. Vplivajo tudi pričakovanja naših najbližjih, ter standardi, ki se razvijejo iz opazovanja dejanskega obnašanje ostalih ljudi v določeni situaciji davčnega ravnanja. Z analiziranjem podatkov smo prišli do spoznanja, da med spoloma ne obstajajo statistično pomembne razlike glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem. Raziskali smo tudi, da Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije, saj menijo, da je pregleden in pravičen, manj pa se strinjajo s trditvijo da je naravnan tako, da ga razume tudi nestrokovna javnost. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica anketiranih davčni upravi ne bi prijavila gotovinskega dohodka, sicer obdavčljivega.
Ključne besede: Mednarodna izmenjava informacij, davek, davčna kultura, davčna utaja, davčna uprava.
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 1088; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici