Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev. Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Ključne besede: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 2217; Prenosov: 435
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Objavljeno v DKUM: 09.04.2019; Ogledov: 2510; Prenosov: 351
Celotno besedilo (700,76 KB)

Opis: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Ključne besede: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 4793; Prenosov: 611
Celotno besedilo (473,44 KB)

Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava. Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico. Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom. Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1828; Prenosov: 199
Celotno besedilo (558,68 KB)