1. Lovska učna pot v slomih za učence tretjega razreda osnovne šole : magistrsko deloInes Lebar, 2024, magistrsko delo Opis: Učno pot poznamo kot urejeno pot s postajami, kjer izvemo določene informacije o specifični poti, ki se je udeležimo. Lovska učna pot temelji na učnih postajah, kjer si učenci s poukom na prostem, izven učilnice, v okolici lovskega doma, z izkustvenim učenjem preko izkušenj in raziskovanjem v skupinah, s timskim delom, izgradijo lastno znanje o lovstvu, lovski kulturi, divjadi in skrbi zanjo. Vsebine lovske učne poti lahko uresničujemo s cilji učnih načrtov v osnovni šoli. V magistrskem delu se v teoretičnem delu osredotočimo na predstavitev predmeta spoznavanje okolja, metode dela (pouk izven učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk), opredelitev lovstva in predstavitev lovskega društva, kjer se nahaja lovska učna pot. V praktičnem delu naloge opredelimo globalne in operativne cilje medpredmetnega povezovanja, podrobno učno pripravo uvodne ure in izvedbe lovske učne poti. Sledi analiza izvedbe učne poti, podkrepljena s fotografijami in evalvacija uspešnosti s strani učencev in učiteljev. Zapišemo tudi lastno mnenje o učni poti. Pri tem ugotovimo, da se je večina učencev s tematiko lovske učne poti srečalo prvič. Učence je tematika zanimala, kar smo izvedeli tudi na podlagi analize vprašalnikov, kjer so izrazili svoje vtise o uspešnosti izvedbe. Tudi učiteljice so nad ponujenimi vsebinami izrazile navdušenje, saj so v polstrukturiranem intervjuju izrazile same pohvale in predlagale, da se lovska učna pot izvede vsako leto, saj je primerna za različne starostne skupine in ne samo za učence tretjih razredov.
Ključne besede: lovska učna pot, 3. razred, lovstvo, pouk izven učilnice, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (10,76 MB) |
2. Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko deloAnne-Marie Gregorec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Ključne besede: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,68 MB) |
3. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 48
Celotno besedilo (15,98 MB) |
4. Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča : diplomsko deloEva Potočnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Ključne besede: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,62 MB) |
5. Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko deloLarisa Perša, 2023, magistrsko delo Opis: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Ključne besede: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 88
Celotno besedilo (12,44 MB) |
6. Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko deloSara Kocbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij.
Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,41 MB) |
7. Otroci iz vrtca Mežica spoznavajo polže : diplomsko deloLana Iglar Šipek, 2023, diplomsko delo Opis: VV vrtcu se trudimo, da bi otroci čim več časa preživeli v naravi, saj narava za otroka predstavlja bogato učno okolje, v katerem so možnosti učenja in raziskovanja neskončne. Na naših spomladanskih sprehodih so otroke pritegnili predvsem polži, kar je bil tudi povod za pripravo projekta na temo polžev, ki smo ga predstavili v našem diplomskem delu. V teoretičnem delu naše naloge smo opisali biologijo polža in nekaj besed namenili tudi gojenju živali v vrtcu. Opisali smo pomen zgodnjega naravoslovja in izkustvenega učenja za otroke ter vlogo vzgojitelja v tem procesu. Podrobneje smo predstavili projektno delo. V empiričnem delu naloge smo predstavili in ovrednotili izvedbo projekta o polžih in ga poimenovali »Otroci iz vrtca Mežica spoznavajo polže«. Otroci so preko natančnega opazovanja in različnih dejavnosti spoznavali polže v igralnici in neposredno v naravnem okolju. Cilj diplomske naloge je bil tudi ovrednotiti, kako so te dejavnosti vplivale na odnos in znanje otrok o polžih. V celoten projekt je bilo vključenih deset otrok, starih 2–3 leta, iz Vrtca Mežica. Njihovo znanje smo preverjali z ustnim anketiranjem pred izvedbo projekta in po njej. Analiza odgovorov je pokazala, da so otroci pridobili veliko znanja o polžih in se znebili nekaterih predsodkov.
Ključne besede: polži, projektno delo, opazovanje, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 666; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču : diplomsko deloNives Medved, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 74
Celotno besedilo (5,01 MB) |
9. S predšolskimi otroki po poti kumskega brezokca : diplomsko deloŠpela Kmetič Tofolini, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati, oblikovati in pripraviti učno pot, prilagojeno za predšolske otroke. Pri tem smo želeli, da otroci aktivno in samostojno prehodijo zasnovano pot ter z raziskovanjem in opazovanjem spoznajo in obnovijo živalske in rastlinske vrste v okolici, se podrobneje seznanijo s pokrajino in procesi, ki potekajo v naravi.
Teoretični del naloge se nanaša predvsem na spoznavanje okolja, pokrajine in poti same, uporabo raziskovalnih škatel, izkustveno učenje otrok, povezavo narave z drugimi področji kurikuluma in otroško igro v naravnem okolju.
Praktični del naloge pa nam prikaže vpogled v organizacijo in izvedbo aktivnosti na učni poti, kjer so posebej izpostavljene različne dejavnosti po posameznih postajah. Ugotavljamo, da so aktivno doživljanje narave skozi igro, raziskovanje in spoznavanje neposrednega okolja izjemnega pomena za razvoj odnosa do okolja. Pri tem pa nam naravne lastnosti neposredne okolice vrtca izvedbo teh aktivnosti lahko še posebej olajšajo.
Ključne besede: Učna pot, izkustveno učenje, narava, predšolski otrok, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 54
Celotno besedilo (11,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem : diplomsko deloJerneja Iršič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem prinaša rezultate pridobljene na podlagi izkustvenega učenja. S skupino 24 otrok smo v gozdu raziskovali drevesna debla in krošnje, ter v zgornjih plasteh prsti iskali drobne živali. Otroci v starosti 5-6 let so se tekom večdnevnega raziskovanja gozda naučili veliko o izbranih drevesnih in živalskih vrstah.. Njihovo znanje o drevesnih vrstah in živalih smo preverili pred in po 8 dnevnem raziskovanju gozda. Otroke smo usmerili v opazovanje, raziskovanje in prepoznavanje treh drevesnih vrst (navadna smreka, hrast dob, navadna bukev) in petih vrst drobnih živali tal (navadna strigalica, stenica, ozka striga, železna kačica, navadni prašiček). Pri drevesnih vrstah so otroci raziskovali liste, plodove in skorjo posameznih dreves. Pri živalih pa so raziskovali gozdna tla in iskali njihova bivališča ter opazovali njihovo telesno zgradbo. Rezultati raziskave nam kažejo, da je pri otrocih napredek v znanju. Še posebej se napredek opazi pri otroku (OC1), ki po mnenju vzgojiteljice ni bil motiviran za dejavnosti s področja narave in pred raziskovanjem v gozdu ni prepoznal nobenega drevesnega dela katerekoli drevesne vrste. Po raziskovanju je ta isti otrok prepoznal kar 6 od 9 drevesnih delov.
Ključne besede: izkustveno učenje, drobne živali tal, drevesa, narava, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 908; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,69 MB) |
