Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov.
Ključne besede: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,90 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava učenje zbirnega programskega jezika s pomočjo simulacij. V prvem delu smo analizirali že obstoječo literaturo na področju pridobivanja znanja in raz- ličnih stilov učenja. Nato smo raziskali še pridobivanje znanja s pomočjo simulacij. Poi- zvedeli smo, kakšne oblike simulacij poznamo, na katerih področjih se s pridom že upora- bljajo ter katere lastnosti simulacije najbolj pripomorejo k zadrževanju znanja. Posebno pozornost smo namenili tudi podpornim delom simulacije, kot sta na primer navodila in odranje. V drugem delu smo raziskano področje uporabili v praksi in razvili interaktivni spletni simulator za mikroprocesor SMS32. S pomočjo spletnih tehnologij smo simulator naredili bolj dostopen in praktičen za uporabo v izobraževanju. Poleg simulatorja smo razvili tudi zbirnik, ki vpisano zbirno kodo pretvori v procesorju razumljivo strojno kodo, ki jo lahko izvede. Na koncu smo simulatorju dodali še vhodno izhodne enote, ki popestrijo uporabo in naredijo samo delo s simulatorjem bolj interaktivno.
Ključne besede: simulacija, spletno učenje, izkustveno učenje, simulator, mikroprocesor SMS32
Objavljeno v DKUM: 07.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Magistrsko delo preučuje ustvarjalno poučevanje naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole z uporabo odpadnega materiala. V teoretičnem delu so predstavljeni koncepti naravoslovne in tehnične pismenosti, ustvarjalnosti ter okoljske vzgoje. Empirični del temelji na akcijski raziskavi: izbranih pet modelov iz komercialne naravoslovne škatle (padalo, gugalnica, zmaj, hladilna torba in vetromer) smo izdelali, analizirali ter za vsak model zasnovali didaktično enakovredno alternativo iz odpadnih materialov (helikopter, nihalo, jadrnica, termovka in vetrnica). Izdelke smo ovrednotili glede na funkcionalnost in trajnostni vidik. Raziskava je potekala brez vključevanja zunanjih udeležencev. Rezultati kažejo, da lahko odpadni material v celoti nadomestijo originalne komponente, ne da bi se zmanjšala pedagoška vrednost učnih pripomočkov. Pristop spodbuja razvoj naravoslovno-tehničnih spretnosti ter krepi okoljsko odgovornost učencev. Ugotovitve podpirajo redno vključevanje trajnostno naravnanih praktičnih dejavnosti v pouk in ponujajo konkretne smernice za učitelje.
Ključne besede: izkustveno učenje, kreativno poučevanje, naravoslovje in tehnika, okoljska zavest, tehnični modeli
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Z učenci razredne stopnje po obronkih Haloz skozi raziskovanje in igro v kontekstu učne poti sestavljajo trije deli, in sicer teoretični, empirični in praktični del. Vsakega izmed njih smo razdelili še na posamezne sklope, ki se med seboj dopolnjujejo. V teoretičnem delu najdemo pedagoško-didaktičen sklop, ki nam podrobneje predstavi predmet spoznavanja okolja. Naredili smo pregled ciljev in standardov znanja pri predmetu spoznavanje okolje. Nadalje smo se osredotočili na sodoben pristop k učenju s pomočjo izkustvenega učenja, saj omogoča aktivnejše vključevanje učencev in boljše razumevanje učnih vsebin. Predstavili smo tudi pouk na prostem, njegove prednosti, didaktične pristope in organizacijske možnosti. Poseben poudarek smo namenili učni poti kot metodi poučevanja. Vsebuje tudi geografski sklop, v katerem smo predstavili naravno učno okolje, kjer smo dejavnosti tudi izvajali. Tako smo postavili teoretične temelje za načrtovanje in izvedbo praktičnega dela naloge. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako dobro učenci razumejo pojem "pouk izven učilnice", kakšne so njihove izkušnje z njim in kakšno vrednost mu pripisujejo. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 177 učencev Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. V raziskavi so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Učenci so odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala na pogostost izvajanja pouka izven učilnice, njihove osebne izkušnje, zanimanje za takšen pouk ter njihov odnos do pouka izven učilnice. Rezultati kažejo, da učenci pojem "pouk izven učilnice" v večini poznajo in ga povezujejo z učenjem v naravi, na prostem ali izven običajnega učnega okolja. Velik delež učencev je izrazil željo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, saj jim omogoča bolj dinamično in zanimivejše učno okolje. Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da pouk izven učilnice predstavlja pomembno dopolnilo klasičnemu pouku in ima velik potencial pri razvijanju celostnih znanj in kompetenc učencev. V praktičnem delu smo z učenci 3. razreda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč izvedli učno pot po občini Cirkulane. Učno pot smo temeljito zasnovali s pomočjo podrobne učne priprave, ki je vključevala natančno opredeljene cilje in dejavnosti za vsako postajo. Po izvedbi smo evalvirali vsako postajo posebej in z vidika pedagoške ustreznosti ocenili ter ovrednotili aktivnosti učencev ter priložnosti za nadgradnjo vsebin.
Ključne besede: razredna stopnja, učna pot, izkustveno učenje, pouk na prostem
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje študentov dodiplomskega študija zdravstvene nege, vključenih v simulacijski tečaj dodatnih postopkov oživljanja (DPO) z učenjem, ki vključuje uporabo simulatorja pacienta. Tečaj je ocenilo 73 študentov tretjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege, in sicer s pomočjo trditev na podlagi 5-stopenjske Likertove lestvice in treh odprtih vprašanj. Študenti menijo, da so simulacije učinkovita metoda učenja, ki olajša prenos teoretičnega znanja v vsakodnevno klinično prakso. Čeprav je 16 študentov izjavilo, da je bila ta izkušnja za njih rahlo stresna, so vsi študentje menili, da bi radi imeli več priložnosti za učenje na podlagi simulacij.
Ključne besede: simulacije, študenti, zdravstvena nega, izkustveno učenje, simulator pacienta, visokošolski študij, učne metode, simulatorji
Objavljeno v DKUM: 24.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (287,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...