1. Spoznavanje ljudskih glasbil Grilove etnološke zbirke pri glasbeni umetnosti : magistrsko deloTjaša Hameršak, 2025, magistrsko delo Opis: Skozi sistematično analizno literature smo v magistrskem delu opredelili izkustveno učenje, pri čemer smo se osredotočili na muzejsko pedagogiko. Prav tako smo opredelili pojma kulturna dediščina in ljudska glasbila ter pripravili pregled ljudskih glasbil v Grilovi etnološki zbirki. Gre za največjo zasebno etnološko zbirko v severno-vzhodnem delu Slovenije, ki priča o tem, da lahko tudi amaterski zbiratelji pripomorejo k ohranjanju kulturne dediščine.
Na podlagi analize teoretičnih izhodišč smo oblikovali štiri učne enote, zasnovane na podlagi izkustvenih delavnic. Učne enote smo v obliki delavnic izvedli na Gradu Rače s petim razredom osnovne šole. Izvedli smo kvalitativno metodo študije primera, kjer smo s triangulacijo preverili odziv učencev in učiteljev na izvedene učne enote. Učenci so izrazili zadovoljstvo z vključenimi dejavnostmi, ki so jih spremljali z zanimanjem. Učitelji so izpostavili dobro premišljen preplet dejavnosti in teoretičnega znanja, kar je učencem omogočilo, da so si snov bolje zapomnili.
Ključne besede: Grilova etnološka zbirka kulturne dediščine, kulturna dediščina, ljudska glasbila, zvočne igrače, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (3,38 MB) |
2. Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloNina Kotnjek, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk izven učilnice učencem omogoča, da znanje pridobijo skozi konkretno izkušnjo, kar vodi do boljšega razumevanja snovi ter hkrati tudi trajnejšega znanja. Poznamo veliko različnih oblik pouka na prostem, med katerega spada tudi učna pot. Magistrska naloga z naslovom Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu se osredotočimo na opredelitev izkustvenega učenja, pouka na prostem, učne poti ter predstavitev same občine Velika Polana in njenih znamenitosti. V praktičnem delu pa predstavimo načrt poteka učnih poti za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Nato sledijo podrobne učne priprave za posamezni razred, v katere so vključeni splošni in operativni cilji, ki se realizirajo pri izvedenih dejavnostih učne poti. Dejavnosti in aktivnosti so načrtovane tako, da se osredotočajo na čim večjo aktivnost učencev, zraven tega pa učenci razvijajo še sodelovanje v skupini, komunikacijo, natančno opazovanje ter poslušanje. Primeri učnih poti so zapisani za vsak razred posebej, prav tako pa je težavnost proge primerna starosti učencev.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učna pot, občina Velika Polana
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (13,73 MB) |
3. Povezovanje naravoslovnih in tehničnih vsebin z izkustvenim učenjem v naravi: vzorčni model za izvedbo aktivnosti znotraj različnih gozdnih okolij : magistrsko deloDan Simenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja naloga magistrskega dela je bila raziskati pomen naravoslovnega in tehničnega izobraževanja v naravnem (gozdnem) okolju, s poudarkom na izkustvenem učenju in praktičnih aktivnostih. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter tudi pomembnost in vpliv učenja v naravi, vloga staršev in primeri dobrih praks. Velika pozornost se namenja učnim pristopom, kot so raziskovalno učenje, taborništvo, gozdna pedagogika in pustolovsko učenje, ki koristijo pri poučevanju v naravnih okoljih. Omenjen je tudi pomen gozda v izobraževanju.
Praktični del zavzema sklop nalog in opis treh aktivnosti (vezanje vozlov, izdelava gozdnega kolesa in gradnja bivaka), ki so bile izvedene na dveh osnovnih šolah v različnih naravnih okoljih. Enkrat v mestnem parku, drugič pa v klasičnem slovenskem gozdu. Aktivnosti so bile zasnovane s pomočjo učne priprave in predstavljene s pomočjo priročnika. Rezultati so potrdili večjo stopnjo motivacije, zanimanja, ustvarjalnosti in sodelovanja učencev pri izvedbi. Prav tako se je uresničilo, da je narava ponudila prostor, ki ponuja bogate možnosti za celostni in trajnostni razvoj vseh učencev.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, naravno okolje, učenje v naravi, izkustveno učenje, praktične aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (10,38 MB) |
4. Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju : magistrsko deloZala Vita Berložnik, 2024, magistrsko delo Opis: Poučevanje zunaj učilnice velja za bolj zahtevno, vendar zelo učinkovito. Učenci preko konkretnih izkušenj pridobijo trajnejše in bolj praktično znanje. Kljub temu pa takšen način poučevanja od učitelja, da se aktivnosti optimalno prilagodijo potrebam učencev, zahteva veliko več načrtovanja in organizacije. S pomočjo učnih poti lahko na različne načine pristopamo k raziskovanju tematik, zastavljenih v učnih načrtih. Magistrska naloga z naslovom Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj dopolnjujeta. Teoretični del magistrske naloge opisuje predmet spoznavanje okolja, ki se poučuje od 1. do 3. razreda, in predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo tudi izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učno pot ter opisali zgodovinski, biološki in kulturni sklop čebelarstva. V praktičnem delu smo načrtovali učno pot s čebelarsko vsebino. Oblikovali smo priprave za razredno stopnjo, in sicer tako za predmet spoznavanje okolja kot tudi predmet družba. Aktivnosti in naloge, ki smo jih vključili v priprave, so zasnovane s čebelarsko vsebino. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo učencem omogočili, da ti pridobijo konkretne izkušnje in neposredno spoznavanje narave in družbe.
Ključne besede: učna pot, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, čebelarstvo, Osnovna šola Frana Roša
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (4,36 MB) |
5. Lovska učna pot v slomih za učence tretjega razreda osnovne šole : magistrsko deloInes Lebar, 2024, magistrsko delo Opis: Učno pot poznamo kot urejeno pot s postajami, kjer izvemo določene informacije o specifični poti, ki se je udeležimo. Lovska učna pot temelji na učnih postajah, kjer si učenci s poukom na prostem, izven učilnice, v okolici lovskega doma, z izkustvenim učenjem preko izkušenj in raziskovanjem v skupinah, s timskim delom, izgradijo lastno znanje o lovstvu, lovski kulturi, divjadi in skrbi zanjo. Vsebine lovske učne poti lahko uresničujemo s cilji učnih načrtov v osnovni šoli. V magistrskem delu se v teoretičnem delu osredotočimo na predstavitev predmeta spoznavanje okolja, metode dela (pouk izven učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk), opredelitev lovstva in predstavitev lovskega društva, kjer se nahaja lovska učna pot. V praktičnem delu naloge opredelimo globalne in operativne cilje medpredmetnega povezovanja, podrobno učno pripravo uvodne ure in izvedbe lovske učne poti. Sledi analiza izvedbe učne poti, podkrepljena s fotografijami in evalvacija uspešnosti s strani učencev in učiteljev. Zapišemo tudi lastno mnenje o učni poti. Pri tem ugotovimo, da se je večina učencev s tematiko lovske učne poti srečalo prvič. Učence je tematika zanimala, kar smo izvedeli tudi na podlagi analize vprašalnikov, kjer so izrazili svoje vtise o uspešnosti izvedbe. Tudi učiteljice so nad ponujenimi vsebinami izrazile navdušenje, saj so v polstrukturiranem intervjuju izrazile same pohvale in predlagale, da se lovska učna pot izvede vsako leto, saj je primerna za različne starostne skupine in ne samo za učence tretjih razredov.
Ključne besede: lovska učna pot, 3. razred, lovstvo, pouk izven učilnice, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 105
Celotno besedilo (10,76 MB) |
6. Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko deloAnne-Marie Gregorec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Ključne besede: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,68 MB) |
7. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 89
Celotno besedilo (15,98 MB) |
8. Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča : diplomsko deloEva Potočnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Ključne besede: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,62 MB) |
9. Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko deloLarisa Perša, 2023, magistrsko delo Opis: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Ključne besede: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 149
Celotno besedilo (12,44 MB) |
10. Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko deloSara Kocbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij.
Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,41 MB) |
