| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

2.
Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča : diplomsko delo
Eva Potočnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Ključne besede: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

3.
Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko delo
Larisa Perša, 2023, magistrsko delo

Opis: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Ključne besede: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (12,44 MB)

4.
Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko delo
Sara Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij. Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Otroci iz vrtca Mežica spoznavajo polže : diplomsko delo
Lana Iglar Šipek, 2023, diplomsko delo

Opis: VV vrtcu se trudimo, da bi otroci čim več časa preživeli v naravi, saj narava za otroka predstavlja bogato učno okolje, v katerem so možnosti učenja in raziskovanja neskončne. Na naših spomladanskih sprehodih so otroke pritegnili predvsem polži, kar je bil tudi povod za pripravo projekta na temo polžev, ki smo ga predstavili v našem diplomskem delu. V teoretičnem delu naše naloge smo opisali biologijo polža in nekaj besed namenili tudi gojenju živali v vrtcu. Opisali smo pomen zgodnjega naravoslovja in izkustvenega učenja za otroke ter vlogo vzgojitelja v tem procesu. Podrobneje smo predstavili projektno delo. V empiričnem delu naloge smo predstavili in ovrednotili izvedbo projekta o polžih in ga poimenovali »Otroci iz vrtca Mežica spoznavajo polže«. Otroci so preko natančnega opazovanja in različnih dejavnosti spoznavali polže v igralnici in neposredno v naravnem okolju. Cilj diplomske naloge je bil tudi ovrednotiti, kako so te dejavnosti vplivale na odnos in znanje otrok o polžih. V celoten projekt je bilo vključenih deset otrok, starih 2–3 leta, iz Vrtca Mežica. Njihovo znanje smo preverjali z ustnim anketiranjem pred izvedbo projekta in po njej. Analiza odgovorov je pokazala, da so otroci pridobili veliko znanja o polžih in se znebili nekaterih predsodkov.
Ključne besede: polži, projektno delo, opazovanje, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču : diplomsko delo
Nives Medved, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
S predšolskimi otroki po poti kumskega brezokca : diplomsko delo
Špela Kmetič Tofolini, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati, oblikovati in pripraviti učno pot, prilagojeno za predšolske otroke. Pri tem smo želeli, da otroci aktivno in samostojno prehodijo zasnovano pot ter z raziskovanjem in opazovanjem spoznajo in obnovijo živalske in rastlinske vrste v okolici, se podrobneje seznanijo s pokrajino in procesi, ki potekajo v naravi. Teoretični del naloge se nanaša predvsem na spoznavanje okolja, pokrajine in poti same, uporabo raziskovalnih škatel, izkustveno učenje otrok, povezavo narave z drugimi področji kurikuluma in otroško igro v naravnem okolju. Praktični del naloge pa nam prikaže vpogled v organizacijo in izvedbo aktivnosti na učni poti, kjer so posebej izpostavljene različne dejavnosti po posameznih postajah. Ugotavljamo, da so aktivno doživljanje narave skozi igro, raziskovanje in spoznavanje neposrednega okolja izjemnega pomena za razvoj odnosa do okolja. Pri tem pa nam naravne lastnosti neposredne okolice vrtca izvedbo teh aktivnosti lahko še posebej olajšajo.
Ključne besede: Učna pot, izkustveno učenje, narava, predšolski otrok, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 435; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (11,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem : diplomsko delo
Jerneja Iršič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem prinaša rezultate pridobljene na podlagi izkustvenega učenja. S skupino 24 otrok smo v gozdu raziskovali drevesna debla in krošnje, ter v zgornjih plasteh prsti iskali drobne živali. Otroci v starosti 5-6 let so se tekom večdnevnega raziskovanja gozda naučili veliko o izbranih drevesnih in živalskih vrstah.. Njihovo znanje o drevesnih vrstah in živalih smo preverili pred in po 8 dnevnem raziskovanju gozda. Otroke smo usmerili v opazovanje, raziskovanje in prepoznavanje treh drevesnih vrst (navadna smreka, hrast dob, navadna bukev) in petih vrst drobnih živali tal (navadna strigalica, stenica, ozka striga, železna kačica, navadni prašiček). Pri drevesnih vrstah so otroci raziskovali liste, plodove in skorjo posameznih dreves. Pri živalih pa so raziskovali gozdna tla in iskali njihova bivališča ter opazovali njihovo telesno zgradbo. Rezultati raziskave nam kažejo, da je pri otrocih napredek v znanju. Še posebej se napredek opazi pri otroku (OC1), ki po mnenju vzgojiteljice ni bil motiviran za dejavnosti s področja narave in pred raziskovanjem v gozdu ni prepoznal nobenega drevesnega dela katerekoli drevesne vrste. Po raziskovanju je ta isti otrok prepoznal kar 6 od 9 drevesnih delov.
Ključne besede: izkustveno učenje, drobne živali tal, drevesa, narava, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

9.
Učni sprehod po sledeh rimskega Ptuja kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju družbe v 4. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Ana Topolovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Bolj kot kdaj koli v preteklosti je pomembno, da so učenci pri pouku aktivni. Pri izkustvenem učenju so uspešnejši, pridobljeno znanje je trajnejše in neposredno povezano z življenjem. Učenje v šolski učilnici naj čim večkrat zamenja učenje v avtentičnem učnem okolju, s katerim bodo učeči poleg lažjega usvajanja učne snovi krepili tudi socialne kompetence ter medvrstniške odnose. V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili predmet družba, iskali zakonitosti aktivnega pouka, prednosti in slabosti učenja izven učilnice, pozitivne učne rezultate, ki jih prinaša izkustveno učenje, pa predstavili v praktičnem delu naloge, ko smo se z učenci 4. razredov odpravili na učni sprehod izven učilnice po sledeh Rimljanov na Ptuju. Možnosti za pripravo in izvedbo pouka, ki ga ponuja katerokoli avtentično učno okolje, so neomejene. Najsi gre za naravno ali pa za družbeno okolje, je to prostor, kjer se učenci naučijo bistveno več kot med šolskimi zidovi. Motivacija pri učenju je v primerjavi z motivacijo v šoli znatno večja, pridobljeno znanje je trajnejše in veliko bolj povezano z vsakdanjim življenjem. Izkušnje, ki jih učeči pridobijo, so neprecenljive. V magistrski nalogi smo opredelili predmet družba in poiskali možnosti za medpredmetne povezave izbrane teme o rimskih ostalinah na Ptuju. Proučili smo zakonitosti izkustvenega učenja, aktivnega pouka ter učenja izven učilnice. V praktičnem delu smo izbrali vsebinski sklop Ljudje v prostoru in ljudje v času in pripravili gradivo za poučevanje kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole. Izbrali smo obdobje rimske zgodovine, osredotočili smo se na antične ostaline v mestu Ptuj. Pripravili smo učno uro uvodne motivacije, ki je vsebovala utrditev predznanja o Rimljanih in spoznavanje sledov Rimljanov na Ptuju. V okviru uvodne učne ure smo učence motivirali za naslednjo učno uro, ki je potekala izven učilnice – učni sprehod po sledeh rimske Petovione. Pripravili smo delovno knjižico z nalogami, ki so jo učenci izpolnjevali med učnim sprehodom po Ptuju. Učno vsebino in naloge smo oblikovali glede na učne cilje predmeta družba, jih medpredmetno povezali tudi z ostalimi učnimi predmeti, upoštevali smo taksonomske stopnje, vsebino diferencirali in individualizirali, pozorni smo bili tudi na različne učne stile učencev, zato smo naloge oblikovali tako, da smo aktivno vključili vsa čutila. Reševanje nalog smo spremljali formativno, rešitve smo preverjali sproti. Učenci so med sprehodom imeli možnost izražati svoje mnenje, postavljati vprašanja o težje razumljivih temah ali o vsebini, kjer so svoje znanje želeli nadgraditi. Ugotovili smo, da je aktivni pouk izven učilnice v avtentičnem učnem okolju zaradi bogatih izkušenj, ki jih prinaša, za učence veliko bolj zanimiv. V tovrstnem učnem procesu so, v primerjavi s tradicionalnimi načini poučevanja, aktivnejši in zato veliko bolj motivirani, pridobljeno znanje je trajnejše, bolj uporabno in povezano z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: 4. razred, izkustveno učenje, učenje izven učilnice, kulturna dediščina, rimski Ptuj
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 583; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

10.
Vključevanje herbarija v kontekst poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole s poudarkom na učenju rastlinskih vrst : magistrsko delo
Bernarda Srebre, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu temo razdelimo na štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, psihološki skop, kulturno-geografski sklop ter naravoslovni sklop. Temo povežemo z izkustvenim učenjem in specifiko poučevanja izven učilnice, s cilji iz učnega načrta, osredotočimo na značilnosti srednjega otroštva, predstavimo občino Črna na Koroškem ter OŠ, razširjenost rastlin po območjih, predstavimo herbarij ter podrobneje predstavimo rastline, ki smo jih vključili v praktični del. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati stališča do izdelave in vključitve herbarija v pouk. Narejena je bila na manjšem vzorcu (n = 123), med 81 študenti in 42 učitelji razrednega pouka. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultati kažejo, da anketirani znanje o poznavanju rastlinskih vrst pri učencih ocenjujejo kot podpovprečno, medtem ko svoje znanje o tem ocenjujejo bolje. Med njimi ga učitelji ocenjujejo bolje kot študentje. Oboji so skladni v prepričanju, da je herbarij dobra metoda za realizacijo navedenih učnih ciljev, večinoma se strinjajo in močno strinjajo s trditvami, da je herbarij dobra metoda. Prav tako se večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo, da ima uporaba herbarija tudi druge pozitivne učinke (npr. izboljšanje motivacije, boljša zapomnitev ...). V praktičnem delu pa predstavimo model vpeljave herbarija v 4. razred OŠ.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, naravoslovje in tehnika, herbarij, 4. razred
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

Iskanje izvedeno v 10.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici