SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Dejavniki, ki vplivajo na izbiro in nakup sirov
Darja Žbona, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti kateri dejavniki vplivajo na izbiro in nakup sirov. V teoretičnem delu sem s pomočjo strokovne literature predelala nakupne navade in obnašanje potrošnikov, podrobneje sem predstavila vrste nakupnega obnašanja, zadovoljstvo porabnikov in proces nakupnega odločanja ter dejavnike, ki vplivajo na nakupno obnašanje. Kot uvod v raziskavo sem najprej predstavila slovenski trg mleka in trg sirov. V drugem delu sem s pomočjo raziskave predstavila cilje raziskave, kakšno metodologijo dela sem uporabila in predstavila ter analizirala anketni vprašalnik ter podala predloge za povečanje zadovoljstva odjemalcev.
Ključne besede: vedenje porabnikov, zadovoljstvo, sir, kakovost, izkušnje, cena, blagovna znamka
Objavljeno: 01.07.2009; Ogledov: 2066; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (262,78 KB)

3.
ODNOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA DO LIKOVNE VZGOJE
Urška Obreza, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zgodovino likovne vzgoje na Slovenskem in glavne značilnosti le-te v osnovni šoli, zgodovino izobraževanja učiteljev pri nas, izobraževanje učiteljev razrednega pouka danes in v prihodnosti, predvsem pa nas je zanimal odnos in izkušnje študentov razrednega pouka do oziroma z likovno vzgojo v osnovni šoli in če se pri tem pojavljajo razlike med študenti nižjih in višjih letnikov študija razrednega pouka. Zato smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga sestavlja dvajset trditev, ki se nanašajo na izkušnje študentov z likovno vzgojo v osnovni šoli in stališče do nje. Ugotovili smo, da je bila likovna vzgoja v osnovni šoli zelo priljubljen predmet in da se v večini primerov ni zanemarjalo njegovega pomena, na drugi strani pa se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše in prikazovanju umetniških reprodukcij, čemur bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Razlike v odnosu do pomena likovne vzgoje se kažejo med študenti nižjih in višjih letnikov študija, saj študenti 3. in še v večjem številu 4. letnika v primerjavi  s 1. in 2. letnikom likovno vzgojo sprejemajo kot bolj pomembno in zahtevno tako za učitelje kot za učence.
Ključne besede: likovna vzgoja, razredni pouk, študentje razrednega pouka, učitelj razrednega pouka, odnos do likovne vzgoje, izkušnje z likovno vzgojo
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2217; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (17,89 MB)

4.
MNENJA STARŠEV O PODPORI, OBRAVNAVI IN IZOBRAŽEVANJU OTROK Z AVTIZMOM
Vanja Šnopl, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Stopnje in intenzivnosti motnje so izražene drugače pri vsakem posamezniku, imajo pa razpon od lažjih do težkih oblik. Avtistom je skupno to, da imajo težave pri komuniciranju, učenju, občutenju in socialnih odnosih. Sama sem o avtizmu vedela zelo malo, kar me je vzpodbudilo h globljemu raziskovanju in odkrivanju značilnosti in posebnosti te skrivnostne motnje. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o avtizmu, družini in izobraževalnemu sistemu, v katerega so vključeni otroci z avtizmom. V drugem delu pa sem poskušala zbrati informacije, znanja in izkušnje staršev, ki imajo otroka z avtizmom. Preučila sem, kakšno je njihovo mnenje o podpori, obravnavi in izobraževanju njihovih otrok. Poskušala sem predstaviti vsakodnevne težave staršev in ovire, s katerimi se srečujejo med razvojem otrok z avtizmom, mnenje staršev o strokovnih službah in sprejetje otroka s strani sorodnikov, prijateljev in drugih oseb. Prav tako sem poskušala ugotoviti, kako je otrok z avtistično motnjo vključen v vzgojno-izobraževalni proces, kako se počuti v razredu in kako ga sprejemajo vrstniki. S pomočjo mentorice sem izdelala anketni vprašalnik in ga ob pomoči predstavnic Centra za avtizem, Društva DAN in CSG Maribor razdelila staršem otrok z avtizmom. Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da vsaka družina doživlja avtizem na svoj edinstven način. Starši želijo več informacij in nasvetov strokovnjakov, a so na splošno zadovoljni z delom strokovnih služb. Otrokom z avtizmom lahko najbolje pomagamo z zgodnjo diagnozo, učinkovito obravnavo in dodelanim vzgojno-izobraževalnim načrtom, zato je učinkovito delo teh institucij še posebej pomembno.
Ključne besede: Avtizem, družina, diagnostika, obravnava in terapije otrok z avtizmom, sprejemanje otroka z avtizmom v razredni skupnosti in domačem okolju, izkušnje staršev s strokovnimi delavci, zadovoljstvo s podporo strokovnih služb, izobraževanje otrok z avtizmom
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3081; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (835,12 KB)

5.
FUNKCIONALNA ZNANJA IN DELOVNE IZKUŠNJE KOT POGOJ ZA ZASEDBO DELOVNIH MEST
Petra Galof, 2010, diplomsko delo

Opis: Do nedavnega so delavci v večini primerov lahko računali, da bodo celotno delovno dobo zaposleni v enem podjetju. Razmere so se korenito spremenile. Varnost zaposlitve se je zmanjšala, delodajalci postajajo vse bolj zahtevni. Za zasedbo prostega delovnega mesta objavijo pogoje, med katerimi v tem diplomskem delu raziskujemo pogostost pojavljanja naslednjih pogojev: znanje oziroma usposobljenost za delo z računalnikom, znanje tujih jezikov in delovne izkušnje. Na velikem vzorcu objavljenih oziroma razpisanih prostih delovnih mest preko Zavoda RS za zaposlovanje in manjšega vzorca objav iz časnika Delo smo preverjali veljavnost štirih hipotez. Empirični podatki deloma potrjujejo, deloma pa zanikajo splošno uveljavljena mnenja o pomenu omenjenih pogojev pri konkuriranju kandidatov za prosta delovna mesta.
Ključne besede: - delo - delovno mesto - funkcionalna znanja - delovne izkušnje - znanje tujih jezikov
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 3940; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (643,69 KB)

6.
EPISTEMOLOŠKI VIDIK RELIGIOZNEGA IZKUSTVA
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: Religiozne izkušnje že od nekdaj burijo človeško domišljijo, spodbujajo špekulacije in vprašanja o njihovi naravi, o nadnaravnem, o bogu ter pogosto veljajo za nekakšen temelj vednosti. Do pojava ni ravnodušna niti moderna filozofija, natančneje spoznavna teorija, ki s pomočjo filozofskih argumentov poskuša dokazati spoznavno moč religioznih izkušenj ali tudi nasprotno tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez dodatne teološke utemeljitve) ne morejo zagotoviti zanesljive vednosti. Drugo izmed zgornjih dveh tez smo poskušali dokazati tudi v tej nalogi. Najprej smo spoznali nekatera splošna vprašanja, ki zadevajo spoznavno vrednost religioznih izkušenj, nekatere definicije in klasifikacije religioznih izkušenj, pojav pa smo za namen te naloge tudi definirali in klasificirali. Nato smo spoznali različne strategije upravičenja vednosti in jih aplicirali na pojav religioznih izkušenj. Poskušali smo ugotoviti, ali so religiozne izkušnje same na sebi lahko temelj vednosti, dokaz za resničnost naših religioznih prepričanj, ali pa prinašajo t.i. intuitivno oziroma samo-evidentno vednost. Pri tem smo za namen naloge izločili reliabilistično oziroma eksternalistično strategijo upravičenja vednosti, saj pri religioznih izkušnjah — za razliko od "običajne" čutne zaznave — ne moremo trditi, da gre za izkustvo, ki bi prima facie prinašalo resnično vednost: religioznih izkušenj že zaradi njihovih pojavnih lastnosti ne moremo smatrati za prima facie zanesljiva izkustva. Tako smo za namen naloge sprejeli internalistično strategijo upravičenja vednosti, iz katere izhaja, da nam morajo biti razlogi za upravičenje spoznavne vrednosti religioznih izkušenj poznani. Nato smo podrobneje spoznali nekatere lastnosti religioznih izkušenj. Določene izmed njih (privatnost in posledična nepreverljivost izkušenj, vloga naše interpretacije in "kulturnih okvirov" pri izkušnji, zmožnost povzročanja religioznih in njim podobnih izkušenj z naravnimi pojavi) vzvratno potrjujejo naše sklepe iz prejšnjih poglavij, hkrati pa nas soočajo z naturalistično razlago pojava religioznih izkušenj, ki smo jo preučili v naslednjem koraku. Pri tem se nismo naslanjali zgolj na filozofske argumente, ampak smo (sicer zelo v grobem) spoznali nekatere psihološke in nevrološke ugotovitve. Soočili smo se tudi s tezami, da je naturalistični (znanstveni) pogled na svet ali na konkreten pojav zgolj eden izmed različnih in enakovrednih pogledov. To tezo smo zavrnili z dokazovanjem (tega vprašanja sicer nismo podrobno razdelali, temveč smo se ga zgolj površno dotaknili), da je naturalistični, predvsem pa znanstveni pristop spoznavno kvalitativno različen od drugih epistemoloških sistemov, npr. od različnih religioznih doktrin. Na podlagi teh sklepov smo nadalje izpeljali tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez kakršnekoli dodatne utemeljitve) ne morejo biti temelj naše vednosti, garant za resničnost naših religioznih prepričanj, niti t.i. intuitivna oziroma samo-evidentna spoznava. Dotaknili smo se vprašanja, kaj privzetje naturalistične (znanstvene) razlage pojavov religioznih izkušenj pomeni za naša (religiozna) prepričanja. Že v uvodu smo prikazali, da sprejetje naturalistične razlage religioznih izkušenj prinaša neobhodne posledice za vsaj del naših religioznih prepričanj, saj so religije vsaj delno utemeljene tudi na prepričanju, da so določeni izbrani posamezniki izkusili oziroma spoznali boga, božanstvo ali kakšen drug aspekt nadnaravnega — kar pa religije smatrajo za vzvraten dokaz o pravilnosti njihovih religioznih doktrin, medtem ko religiozne doktrine hkrati utemeljujejo verodostojnost religioznih izkušenj. S sprejetjem naših sklepov je ta krožni sklep ovržen. V zadnjem delu naloge smo preučili tudi fenomenološko kritiko argumenta religiozne izkušnje, ki podvomi v nekatere predpostavke našega preučevanja, in poskušali ugotoviti, kaj to pomeni za naše dosedanje dokazovanje.
Ključne besede: religiozne izkušnje, spoznavna vrednost religioznih izkušenj, nevro-psihologija, naturalistična razlaga, predmeti zavesti
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1353; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (642,97 KB)

7.
UVAJANJE OTROK V VRTEC
Maja Rojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uvajanje otrok v vrtec je predstavljena raziskava o težavah otrok ob vstopu v vrtec, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med trajanjem težav ob vstopu v vrtec in spolom ter starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere, strahovi in pomisleki staršev, pripravo otroka na vstop v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka v vrtec. V raziskavo je bilo vključenih 85 staršev, ki so vpisali svoje otroke v vrtec v obdobju med septembrom in decembrom 2009. Otroci so bili ob vstopu v vrtec stari od 11 mesecev do 5 let in 3 mesece. Anketne vprašalnike so izpolnili starši otrok, ki so obiskovali vrtce Polzela, Braslovče, Trnava in Šempeter. Rezultati so pokazali, da ni značilnih razlik v trajanju težav ob vstopu otroka v vrtec glede na otrokov spol, pripravo otroka pred in ob vstopu v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka iz vrtca. Ugotovljena pa je bila značilna povezanost med trajanjem težav ob vstopu otroka v vrtec in starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere ter pomisleki staršev.
Ključne besede: uvajanje otrok v vrtec, težave ob vstopu v vrtec, izkušnje z varstvom, priprava na vstop v vrtec, ločitve otroka od matere, pomisleki staršev
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2223; Prenosov: 698
.pdf Celotno besedilo (333,97 KB)

8.
POGAJANJA MED RAZLIČNIMI KULTURAMI
Niki Jacqueline Vrabič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu sem poskušala predstaviti določene razlike med kulturami ter pomembnost teh razlik, med posameznimi pogajalci iz različnih kultur. Spoznala sem, da prav tako, kot se pojavljajo razlike med samimi kulturami, se pojavljajo razlike med pogajalci iz različnih kultur. Prav tako je izredno pomembno komuniciranje med kulturami v pogajanjih, saj je veliko bolj zahtevno od komuniciranja v eni sami kulturi. Posebej pa moramo biti pozorni na nevarnosti napačnega razumevanja sporočil, pri sporazumevanju s tujci. Priprava na pogajanja pa je v vsakem primeru ključnega pomena, bodisi gre za pogajanja med domačimi ali tujimi pogajalci. V pripravah na pogajanja je potrebno opredeliti cilje, ki smo si jih zadali, izbrati je potrebno primerno strategijo, katera nam bo pomagala na poti do uresničitve ciljev. Izbrati moramo potrebne informacije, predvideti število pogajalcev ter opredeliti njihove zadolžitve in pristojnosti. Prav tako moramo predvideti čas za temeljito pripravo, saj je velikokrat daljši od trajanja celotnega pogajanja. Da pa bodo pogajanja med kulturami čim uspešnejša, morajo biti pogajalci seznanjeni s kulturnimi razlikami. Pogajalci morajo biti pripravljeni soočiti se z njimi, se jih naučiti in tudi spoštovati. S temeljitimi pripravami, se lahko izognejo morebitnim problemom v pogajanjih.
Ključne besede: pogajanja, kulture, komunikacija, taktika, strategija, izkušnje, pogajalci, poslovna pogajanja
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1267; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (757,98 KB)

9.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, diplomsko delo

Opis: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Ključne besede: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2558; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
DOBRE PRAKSE IN VPELJAVA SAMOPOSTREŽNIH BLAGAJN V SLOVENIJI
Miha Uplaznik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo zbrali in opisali dobre prakse vpeljave samopostrežnih blagajn Tik-Tak v Sloveniji od faze podpisa pogodbe o izvedbi pilotskega projekta, do faze izvedbe serijske inštalacije. Proučili smo komponente strojne opreme in funkcije teh komponent v sistemu Tik-Tak. Opisali smo koncept samopostrežnih blagajn in navedli pomembnejše komponente ter prikazali osnovno delovanje sistema v obliki avtomata stanj. Opisali smo tudi vloge akterjev sistema. Izvedli smo anketo med uporabniki samopostrežnih blagajn in ugotovili, da se rezultati večinoma ujemajo z ugotovitvami podobne raziskave v ZDA.
Ključne besede: računalniški sistemi, samopostrežna blagajna, samooskrba, programska oprema, dobre prakse, izkušnje uporabnikov
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 1293; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici