| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvoj
Vida Korun, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju. Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Ključne besede: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnave
Matic Lipaj, 2023, diplomsko delo

Opis: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Ključne besede: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (990,22 KB)

3.
Značilnosti dobrega vodje v športu
Urban Čakš, 2023, diplomsko delo

Opis: Vodenje je pojem s katerim se srečujemo vsak dan. Nekateri se z vodenjem srečujejo v službi, drugi doma spet tretji morda pri kateri drugi panogi kot je na primer šport. Pri športu vsako ekipo in vsakeega posameznika zanima uspeh, dosega ciljev. Zaradi takih ali drugačnih ciljev se osebe odločijo ukvarjati s športom, saj je največji užitek ko dosežmo nekaj kar si želimo. Vodenje je ena izmed glavnih značilnosti, ki vodijo k usephu pri športu. Da smo lahko kot vodje v športu uspšni moramo z vsemi okoli nas imeti dobro komunikacijo, mero spoštovanja ter enake cilje, ki jih želimo doseči. Izjemno pomembno je, da se z vsemi okoli nas razumemo, še posebej, če smo kot vodja ekipe pri ekipnem športu kot je na primer nogomet. V tem primeru delamo z velikim številom ljudi, ki so si med seboj zelo različni zato moramo biti previdni, da vsi delujemo homogeno. Mest športnih vodij in položajev je zelo veliko. Vsak klub ali ekipa ima neko hierarhijo, ki jo sestavljajo vodje, ki drug drugemu postavljajo pravila in navodila, ki se jih je potrebno držati. Oseba, ki deluje kot vodja v športu pa mora prav tako biti tudi pripravljen sprejeti tveganja in odlično delovati pod pritiskom, še posebej, če delujemo v najvišjih ligah, klubih in tekmovanjih.
Ključne besede: Vodenje, šport, uspeh, značilnosti vodij, športna panoga, komunikacija, avtoritateta, motivacija, želje, vodenje na različnih nivojih, podobnosti in razlike med vodenjem v podjetju in športu, odnos med zaposlenimi, izkušnje, odnos do športa, tveganja, prevzemanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 20  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (411,69 KB)

4.
Vpliv porodnih načrtov na porodne izkušnje
Sonja Gašpar, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Porodni načrt pomaga vzpostaviti lažjo komunikacijo med zdravstvenim osebjem in nosečnico. Je pisni dokument nosečnice, ki opisuje njene čustvene in fizične želje glede poroda. Namen zaključnega dela je s pregledom znanstvene literature ugotoviti, kako porodni načrt vpliva na porodne izkušnje otročnice. Metode: Uporabili smo metode pregleda, analize in sinteze domače in tuje znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev po mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter Web of Science. Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem člankov iz katerih smo ugotovili, da porodni načrt lahko tako pozitivno kot tudi negativno vpliva na porodne izkušnje. Porodni načrt lahko pozitivno vpliva na boljšo komunikacijo, na boljšo oceno Apgarja pri novorojenčku, pripomore k hitrejšemu pridobivanju informacij zdravstvenemu osebju in omogoča izpolnjevanje želja porodnic med porodom. Do negativnih izkušenj porodnic pride, kadar porod ni bil skladen porodnemu načrtu oziroma pričakovanja porodnic niso bila izpolnjena. Razprava in zaključek: Vpliv porodnih načrtov na porodne izkušnje je treba še nadalje raziskovati in javno o tem razpravljati. S tem bi ženske poučili o porodnih načrtih in kako lahko porodni načrt pripomore k razumevanju in poteku poroda ter k uresničevanju njihovih želja.
Ključne besede: nosečnice, porodni načrt, porod, porodne izkušnje
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (739,31 KB)

5.
Razvoj inovativnih uporabniških vmesnikov na osnovi inteligentnih oblačnih storitev azure : diplomsko delo
Nina Stojanova, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem delu smo se osredotočili na razvoj sodobnega in inovativnega uporabniškega vmesnika z uporabo storitev Azure. Cilj je bil raziskati, kako lahko uporabimo oblačne storitve in tehnologije, kot sta kognitivna in umetna inteligenca, za izboljšanje uporabniške izkušnje ter proučiti, ali te rešitve lahko nadomestijo tradicionalne pristope k razvoju uporabniških vmesnikov. V delu smo uporabili deskriptivno metodo za opis storitev Azure in kognitivne ter umetne inteligence. Z uporabo primerjalne analize smo primerjali rešitve, zgrajene na Microsoftovih storitvah. Za razvoj mobilne aplikacije smo uporabili metodo agilnega razvoja programske opreme, pri čemer smo upoštevali tudi smernice za oblikovanje uporabniških vmesnikov. Za evalvacijo uporabniške izkušnje smo izvedli uporabniški test. Na osnovi našega dela smo ugotovili, da so storitve Azure zelo uporabne za razvoj sodobnih uporabniških vmesnikov, saj omogočajo dostop do naprednih funkcij.
Ključne besede: sodoben vmesnik, inovativen vmesnik, storitev Azure, kognitivne storitve, umetna inteligenca, uporabniške izkušnje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Uporabniška izkušnja mobilne aplikacije Wolt za dostavo hrane
Staša Zabukošek, 2023, magistrsko delo

Opis: Mobilne aplikacije za dostavo hrane so v zadnjih nekaj letih postale vse bolj priljubljene, njihov uspeh pa je v veliki meri odvisen od uporabniške izkušnje, ki jo zagotavljajo uporabnikom. Uporabniška izkušnja zajema vse vidike uporabnikove interakcije z aplikacijo, vključno z oblikovanjem, funkcionalnostjo in splošnim zadovoljstvom. Pozitivna uporabniška izkušnja lahko privede do večje angažiranosti uporabnika in njegove zvestobe, medtem ko lahko negativna izkušnja uporabnike odžene. Merjenje uporabniških izkušenj izdelkov ali storitev je dandanes posebej pomembno predvsem zaradi visoke konkurence na trgu. Uporabniki imajo namreč na voljo ogromno možnosti, izdelkov in storitev, zato lahko že najmanjša težava pri uporabi ali funkcionalnosti nekega izdelka ali storitve, ki ima veliko konkurence, predstavlja izgubo uporabnika. To še posebej velja za aplikacije za dostavo hrane, zato je pomembno, da zagotavljajo visoko uporabniško izkušnjo. Merjenje uporabniške izkušnje aplikacij za dostavo hrane zagotavlja pomemben vpogled v to, kako stranke uporabljajo aplikacijo, z njo komunicirajo in jo dojemajo. Te informacije se lahko nato uporabijo za izboljšanje zasnove aplikacije, funkcionalnosti in splošnega zadovoljstva strank, kar bo posledično privedlo do večje uporabe aplikacije in izboljšanega prihodka za podjetje. Poleg tega lahko spremljanje uporabniške izkušnje pomaga prepoznati morebitna problematična področja, kjer nastajajo ali lahko nastanejo težave, ki jih je mogoče nato obravnavati in odpraviti za izboljšanje uporabniške izkušnje. Merjenje uporabniške izkušnje se lahko izvaja tako s kvalitativnimi kot kvantitativnimi metodami, vključuje pa zbiranje in analiziranje podatkov, povezanih z različnimi vidiki uporabniške izkušnje. V magistrski nalogi smo za merjenje uporabniške izkušnje mobilne aplikacije Wolt uporabili standardizirani vprašalnik uporabniške izkušnje UEQ. Vprašalnik uporabniške izkušnje meri šest kategorij uporabniške izkušnje, in sicer privlačnost, preglednost, učinkovitost, zanesljivost, stimulativnost in inovativnost. Mobilna aplikacija Wolt je pri vseh kategorijah dosegla pozitivne rezultate, samo v kategoriji stimulativnost je dosegla nevtralne. Uporabniki torej uporabniško izkušnjo mobilne aplikacije Wolt ocenjujejo kot privlačno, pregledno, učinkovito, zanesljivo in inovativno, pri čemer so glede stimulativnosti malce zadržani, ne ocenjujejo pa je kot negativno.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, spletna dostava hrane, mobilna aplikacija, vprašalnik uporabniške izkušnje, merjenje uporabniške izkušnje
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
Vloga predhodnih izkušenj ustanoviteljev pri poslovnem načrtovanju
Nina Verdenik, 2023, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje izkušenj je del našega vsakdanjega življenja. Izkušnje so tiste, s pomočjo katerih se učimo in iz njih pridobivamo koristne napotke, ki nam lahko pomagajo v nadaljnjem življenju. Prav tako je v podjetništvu. Podjetnik skozi svojo kariero pridobiva različne izkušnje, tako pozitivne kot negativne. Te mu prinesejo ogromno znanja, ter ga naučijo, kako se odzvati v določenih situacijah. V nekaterih primerih so ravno predhodno pridobljene izkušnje tiste, ki podjetnika spodbudijo k samostojni poti in ustanovitvi svojega podjetja. Z njihovo pomočjo bo podjetnik imel že določena znanja o ustanovitvi podjetja, vodenju in/ali proizvodnji. Izkušnje imajo tudi pomembno vlogo pri tem, ali se bo ustanovitelj odločil za poslovno načrtovanje ali ne, kar je ključnega pomena, še posebej pri zagonu novega podjetja. Pomembne pa so pri nadaljnjem vodenju podjetja. V diplomski nalogi smo torej v teoretičnem delu obravnavali vrste izkušenj, ki jih podjetnik lahko pridobi. To so: zagonske izkušnje, vodstvene izkušnje, industrijske izkušnje in navzkrižno funkcionalne izkušnje. Opisali smo tudi proces, kako podjetnik te izkušnje preoblikuje v znanje. Ugotavljali smo, ali se poslovnemu načrtovanju bolj posvečajo izkušeni ali neizkušeni podjetniki, ter kako predhodne izkušnje vplivajo na prepoznavanje priložnosti v panogi. Zanimalo nas je kako izkušnje vplivajo na trajnostno rast podjetij ter kakšno je razmerje med izkušnjami in uspešnostjo podjetja v različnih fazah rasti. V empiričnem delu smo te ugotovitve povezali s primerom v praksi. Za primer v praksi smo izbrali podjetnika, ki je pred ustanovitvijo lastnega podjetja že imel velik nabor predhodnih izkušenj.
Ključne besede: izkušnje, znanje, poslovno načrtovanje, ustanovitelj
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (615,01 KB)

8.
Izkušnje medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicah
Sara Pungartnik Goličnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Oskrba ob koncu življenja je pomemben vidik zdravstvene nege, saj z njo zagotavljamo podporo tako umirajočemu kot njegovim najbližjim. Nudenje tovrstne oskrbe predstavlja vsaki medicinski sestri čustven napor, še posebno pa medicinski sestri na začetku kariere (< 36 mesecev delovne dobe v bolnišnici), ki se s tovrstnim delom srečuje prvič. Namen zaključnega dela je tako raziskati, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicah. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Sciences. Omejili smo se na članke, ki obravnavajo izbrano tematiko in brez časovnega okvira. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre na začetku kariere smrt pacienta prizadene. Oskrba ob koncu življenja jih čustveno obremenjuje, občutijo nemoč, krivdo, jezo in žalost. Pomaga jim lahko pogovor s kolegi in samorefleksija. Največje težave pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja jim predstavlja pomanjkanje znanja, izkušenj v podobnih situacijah, pomanjkljiva komunikacija in odsotnost pomoči s strani kolegov. Razprava in zaključek: Oskrba ob koncu življenja bi morala biti bolj obravnavano področje že v času študija, saj se z njo pri svojem delu srečujejo vse medicinske sestre. S samim preučevanjem izkušenj medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pa lahko izdelamo nove smernice izobraževanja, ki bi jih bolje pripravile na izzive oskrbe ob koncu življenja, posledično pa bi se dvignila tudi kvaliteta oskrbe, ki so je pacienti deležni.
Ključne besede: izkušnje, medicinska sestra na začetku kariere, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (566,59 KB)

9.
Verodostojnost obujenih spominov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Trebec, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na temo spomina in predstavljen je problem verodostojnosti obujenih spominov. Ta tema je relativno malo raziskana. Znanstvenih dokazov, da potlačeni spomini obstajajo, skoraj ni oziroma jih je zelo malo. Že vrsto let pa obstaja polemika med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Neka travmatična izkušnja, večinoma gre za spolne zlorabe v otroštvu, lahko pusti posledice za celo življenje, zato se pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo take izkušnje ne spomni, kot da se ni nikoli zgodila, kasneje pa se ti spomini spet pojavijo. Poleg tega je seveda vprašljivo, kako verodostojni so ti spomini, saj se naši spomini lahko zelo hitro popačijo. Potlačeni spomini naj bi pri ljudeh povzročali razne psihološke simptome, ki jih je mogoče pozdraviti le z obujanjem spominov. Osebe z določenimi simptomi obiščejo terapevta, ki za obujanje spominov lahko uporabi več tehnik, vendar je zaradi krhkosti našega spomina možen nastanek lažnih spominov, ki jih lahko nenamerno povzroči terapevt. Potlačeni spomini spadajo k pojmu represija, o kateri je pisal že Freud, ki je trdil, da boleče in neprijetne spomine izrinemo iz zavesti. S tem se izognemo nelagodju, ki bi ga povzročilo spominjanje ali govorjenje o tem. Represijo razumemo kot nezavedno pozabo, kar pa ne pomeni, da te spomine popolnoma odstranimo, saj nekje v podzavesti še vedno obstajajo. V raziskavah pa se nagibajo k temu, da gre pri potlačenih spominih za supresijo. Supresiji rečemo tudi zavedna pozaba in pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in tako začasno nedostopnost spominov, o katerih žrtev ne govori in ne razmišlja, torej ne gre za dejansko pozabo. Sicer je možno, da potlačeni spomini obstajajo, vendar njihov obstoj raziskovalno ni dokazan. Raziskave pa kažejo, da so potlačeni spomini veliko bolj mit kot resničnost.
Ključne besede: spomini, potlačeni spomini, lažni spomini, travmatične izkušnje, represija, supresija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Romanje Camino de Santiago kot izraz poznomoderne duhovnosti : doktorska disertacija
Snežana Brumec, 2021, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo razvili na podatkih utemeljeno vsebinsko teorijo, ki razlaga izkušnjo romanja po poti Camino de Santiago, in jo umestili v kontekst poznomoderne duhovnosti. Izhajali smo iz teze, da je izjemen porast števila romarjev na poti Camino de Santiago, ki smo mu priča v zadnjih treh desetletjih, predvsem izraz poznomoderne duhovnosti in za njo značilne težnje posameznikov po samoaktualizaciji. K študiji smo pristopili s pomočjo metodološkega pristopa utemeljene teorije in v tem okviru kombinirali več metod zbiranja in analiziranja podatkov. Osnovni vir podatkov je predstavljala kvalitativna in kvantitativna analiza vsebine 32 potopisnih pripovedi o lastni izkušnji romanja Camino de Santiago. To metodo smo nadgradili s skupinskim intervjujem in z metodo ankete, v okviru katere smo aplicirali štiri spletne anketne vprašalnike: Anketo 1 – Motivi (N = 228), Anketo 2 – Izredne človekove izkušnje in transformativni učinki (N = 501), Anketo 3 – Spremembe vrednot in samoaktualizacije (N = 500) in Anketo 4 – Življenjske spremembe (N = 630).
Ključne besede: Poznomoderna družba, duhovnost, izredne človekove izkušnje, transformativni učinki, Camino de Santiago.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1095; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (9,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici