| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

2.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1003,49 KB)

3.
Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijo
Katja Cajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja. Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze. Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1006,37 KB)

4.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Praktične izkušnje pri poučevanju košarkarske igre in njenih elementov v starostni kategoriji najmlajših dečkov (U11) v košarkarskem društvu "I team" Šentilj
Patrik Rošker Breg, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnje, ki smo jih v zadnjih štirih letih pridobili pri načrtovanju, poučevanju in izvajanju vadbenega procesa v starostni kategoriji najmlajših dečkov v Košarkarskem društvu I team Šentilj. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu najprej opisali košarko in metodiko poučevanja košarkarske igre in njenih elementov. Opisali smo razvojne značilnosti otrok, razvoj motoričnih sposobnosti in košarkarske elemente, ki jih poučujemo v starostni kategoriji najmlajših dečkov. V praktičnem delu smo predstavili izkušnje pri poučevanju košarkarske igre in njenih elementov, podrobneje pa smo predstavili vsebine vadbenega procesa, vaje, ki jih uporabljamo v vadbenem procesu, in praktične izkušnje pri igranju tekem starostne kategorije najmlajših dečkov.
Ključne besede: košarka, poučevanje, košarkarski elementi, praktične izkušnje, mala košarka
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Znanje zdravstvenih delavcev o neinvazivni mehanski ventilaciji pacienta
Mihael Cifer, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije. Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %. Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Ključne besede: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju Brežice
Alen Weber, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Načrtovanje kariere po zaključku študija
Nika Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Posameznikova življenjska pot je v veliki meri odvisna od njegove kariere, zato je pomembno, da začne o njej že zgodaj razmišljati. Z razvojem kariere posameznik pridobiva različne spretnosti, znanje, izkušnje in kompetence, ki so pomembne pri iskanju zaposlitve. Pridobi jih lahko tudi z neformalnimi oblikami dela, kot so razni projekti, prostovoljno delo itd. Večina mladih se namreč po končanem študiju sooča s težavo pri iskanju zaposlitve, saj niso dovolj kompetentni za določeno delovno mesto zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. V teoretičnem delu smo predstavili težavo načrtovanja kariere. Predstavili smo pojem kariera, teorije kariere, prvo zaposlitev, delovne izkušnje in kompetence. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje med rednimi študenti 3. letnikov dodiplomskega študija na Fakulteti za organizacijske vede na Univerzi v Mariboru. Zanimalo nas je, kako študenti načrtujejo svojo kariero. Ugotovili smo, da je največ študentov začelo razmišljati o svoji karieri že v srednji šoli. Izkazalo se je, da jih je nekaj že v delovnem razmerju, večina pa delo opravlja delo še preko študentskega servisa. Anketirani študentje menijo, da jim bodo delovne izkušnje, ki so si jih pridobili s študentskim delom, koristile v srednji oz. veliki meri. Ugotovili smo tudi, da so delovne izkušnje pomembne za načrtovanje lastne kariere. Večina študentov pričakuje zaposlitev v roku od 3 do 6 mesecev. Izkazalo se je tudi, da študenti, ki opravljajo študentsko delo v organizacijah, ne vedo, ali se bodo v tem podjetju kasneje lahko zaposlili.
Ključne besede: Načrtovanje kariere, iskalci prve službe, delovne izkušnje, kompetence
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (980,01 KB)

9.
Vpliv travmatičnih dogodkov v otroštvu na zdravje v odraslosti
Julija Lozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V sodobni družbi zaradi hitrega tempa življenja ljudje pogosto doživljamo stresne situacije. Nekatere prebrodimo, ne da bi o njih sploh premišljevali, druge, bolj travmatične, pa se zasidrajo nekje globoko v naši podzavesti. Kadar se to zgodi v otroštvu, govorimo o travmatični izkušnji, ki lahko posameznika spremlja skozi vse življenje ter pušča posledice na vseh področjih posameznikovega življenja, še posebej na zdravju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako otroška travmatična izkušnja vpliva na zdravje v odraslosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z induktivnim pristopom dela. V raziskavo smo vključili tri strokovnjakinje s področja psihoterapije, sociologije in pedo-psihiatrije, ki se dnevno ukvarjajo z bolniki, ki trpijo za travmatičnimi dogodki iz otroštva. Podatki so bili pridobljeni z metodo individualnega poglobljenega intervjuja in obdelani po procesu analize in sinteze. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo ugotovili, da travmatična izkušnja iz otroštva neposredno vpliva na zdravje posameznika, ki je travmo doživel. Spremlja ga skozi vsa življenjska obdobja in pušča telesne, psihološke in razvojne posledice na njegovem zdravju. Razprava in sklep: Travmatična izkušnja v otroštvu vpliva na posameznikovo fizično, duševno in socialno življenje tudi v odraslem obdobju. Posamezniki imajo pogosto težave v fizičnem in čustvenem zdravju, saj kažejo odstopanja od splošnih vedenjskih in socialnih norm. Ob zaznani travmi je ustrezno ukrepanje zdravstvenega kadra in pravilno zdravljenje prvo, ki pripomore k pozitivnemu rezultatu obravnave. Slaba izobraženost in preobremenjenost zdravstvenega kadra pa lahko doživljanje travme pri bolniku samo poslabša in poglobi.
Ključne besede: travma, posledice travmatične izkušnje, zloraba, odraščanje s travmo
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (492,33 KB)

10.
Dobre prakse in načrtovalski vzorci uporabniške izkušnje decentraliziranih aplikacij
Saša Brdnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabniške izkušnje decentraliziranih aplikacij. Pri tem smo raziskali specifike tehnologije veriženja blokov, ki botrujejo posebnostim njihove uporabniške izkušnje, in opredelili največje izzive na tem področju. Na podlagi pregleda literature smo zbrali obstoječe dobre prakse in načrtovalske vzorce uporabniške izkušnje ter jih verificirali in dopolnili po opravljeni analizi osmih decentraliziranih aplikacij. Oblikovali in objavili smo spletno knjižnico načrtovalskih vzorcev uporabniške izkušnje, ki obsega skupno enaindvajset vzorcev. Preučili smo aplikacijo načrtovalskih vzorcev klasičnih aplikacij in ugotovili, da večina opazovanih vzorcev uspešno rešuje izzive uporabniške izkušnje decentraliziranih aplikacij.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, tehnologija veriženja blokov, decentralizirane aplikacije, načrtovalski vzorci uporabniške izkušnje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici