| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja
Timotej Strlič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja. Naš namen je bil proučiti problem zmanjšanja zanimanja gledalcev za odhod v kinematografe ob vzponu storitev pretočnega predvajanja. V teoretičnem delu smo raziskali razvoj in ugotavljali naklonjenost občinstva do posameznega distribucijskega načina. Proučevali smo personalizacijo, izkušnje gledanja filmov in vpliv pandemije Covid 19 na obisk kinematografov in storitve pretočnega predvajanja. V empiričnem delu smo analizirali podatke že opravljenih statističnih analiz prihodkov in števila gledalcev oziroma naročnikov za Netflix, Hulu, AMC Theatres in Cinemark. Ugotovili smo, da storitve pretočnega predvajanja pritegnejo več občinstva kot kino, in sicer zaradi neprestanega vzpona v popularnosti in priročnosti teh storitev.
Ključne besede: kino, storitve pretočnega predvajanja, izkušnje gledanja, personalizacija, vpliv pandemije Covid 19
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (805,06 KB)

2.
Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalca
Aleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley. Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja. Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (469,13 KB)

3.
Vloga in pomen celovitih odjemalčevih izkušenj v digitalnem okolju
Tjaša Hameršak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo celovite izkušnje odjemalcev v digitalnem okolju, na katere vplivajo izkušnje z izdelkom, izkušnje z nakupnim procesom (z nakupnim procesom in kontaktnim oz. prodajnim osebjem), izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanjem aplikacij in spletnih mest), starost, zvestoba, stopnja zaupanja in zadovoljstvo odjemalcev. Celovite odjemalčeve izkušnje bomo preverili na izbranem digitalnem izdelku – digitalni ročni uri. Zanima nas torej, kako so celovite odjemalčeve izkušnje oblikovane in kako pridobljene izkušnje vplivajo na odjemalčevo zadovoljstvo, zaupanje in zvestobo digitalnemu izdelku. Zaradi digitalizacije in nenehnih globalnih sprememb in trendov v digitalnem svetu se odjemalci in podjetja soočamo s številnimi izzivi. Napredujoči trendi od podjetij zahtevajo vedno večjo fleksibilnost in prilagodljivost izdelkov in storitev, zlasti danes, ko je spletna ponudba izdelkov in storitev postala naša rutina. Posledice novih trendov se kažejo v vse zahtevnejših odjemalcih in v vse ostrejši konkurenci podjetij. Ponujanje kvalitetnih celovitih odjemalčevih izkušenj preko spleta zato ni enostavna naloga. Klasični nakupi v trgovinah, fizično pošiljanje pisem preko pošte, plačevanje prejetih računov na banki … Vse izmed naštetih dejavnosti so pridobile spletno obliko. Izkušnje z izdelkom so se iz fizične oblike pridobivanja izkušenj prelevile v spletno. Namesto fizičnih obiskov trgovin sedemo za računalnik ali vzamemo v roke mobilni telefon, morda tudi pametno tablico, ter raziskujemo izdelke na spletnih portalih preko aplikacij in spletnih strani. Enako velja za nakupni proces. Nakup izdelkov ali storitev se v večini primerov več ne izvaja s fizično prisotnostjo, ampak ga opravimo preko spleta z virtualno podprtimi portali. Čeprav nakup poteka virtualno, so nam na voljo spletni prodajni svetovalci oz. e-svetovalci, ki nam nudijo podporo in pomoč ob morebitnih vprašanjih in težavah.   Izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanje aplikacij in spletnih mest) se nanašajo na uporabo spletnih strani, aplikacij in portalov. Ob izvedbi spletnega nakupa je zelo pomembno, da so tovrstne spletne strani in aplikacije ustrezno zasnovane z dovolj informacijami, ki nas zanimajo. Priporočljivo je, da imajo slikovni prikaz izdelkov in storitev, ki jih ponujajo. Kadar se odločimo nakup in plačilo preko spleta, je zelo pomemben občutek varnosti in zanesljivosti. Zaradi vedno večje raznolikosti populacije je pomembno omeniti tudi starost odjemalcev, ki se odločijo za spletni nakup. Večina odjemalcev se zanj odloči, ker to od nas zahtevajo napredujoči trendi v svetovnem gospodarstvu. Odjemalci starejše populacije imajo bolj inovativen in svež pregled nad dogajanjem v svetu. Zadovoljstvo, zaupanje in zvestoba odjemalcev so tri ključne posledice, od katerih je odvisno spletno nakupovanje. Če bodo odjemalci zadovoljni, nam bodo zaupali in nam bodo zvesti. V omenjene tri dejavnike morajo podjetja vložiti ogromno truda in dela. Trdimo lahko, da je to dolgotrajen proces, ki lahko prinese veliko pozitivnih učinkov in dolgoročnih uspehov podjetjem. Lahko imajo tudi obratne učinke, ki si jih podjetja ne želijo. Ponujanje dobrih izkušenj preko spleta še zdaleč ni enostavna naloga. Da bi ponujali dobre izkušnje vsakemu odjemalcu posebej, morajo podjetja nenehno iskati in raziskovati najnovejše metode ponujanja izkušenj. Spletno ponujanje dobrih izkušenj predstavlja podjetjem izziv in soočanje z najrazličnejšimi situacijami v sedanjem digitalnem okolju.
Ključne besede: digitalno okolje, izkušnje odjemalcev, trendi digitalnega marketinga, digitalna ročna ura
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z akutno mieloično levkemijo
Nina Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Pacienti z akutno mieloično levkemijo (AML) se spoprijemajo z različnimi psihološkimi in čustvenimi vplivi bolezni. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se pacienti z AML soočajo s čustvi in težavami ter kakšni so stalni vplivi bolezni. Izveden je bil sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo iskalne strategije, ki je bila oblikovana na osnovi raziskovalnega vprašanja. Za kakovost poteka sistematičnega pregleda smo upoštevali smernice po PRISMA (Moher, et al., 2009) za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje ter za tematsko sintezo smo uporabili korake po Thomas & Harden (2008). Pregledali in analizirali smo 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z AML. Oblikovali smo najpogostejše podkategorije, ki so jih izpostavili pacienti, in sicer: Začetne reakcije na diagnozo, Izguba osebne avtonomije, Obnavljanje normalnosti v vsakdanjem življenju, Psihološki in čustveni vplivi, Soočanje z novo družbeno identiteto in Viri podpore. Pacienti AML doživljajo kot travmatično, šokovno situacijo. Soočiti se morajo s spremembo videza, z izgubo moči in zaupanja vase. Pogosteje morajo obiskovati bolnišnice in večkrat so tudi hospitalizirani. Njihovo vsakdanje življenje se zelo spremeni na fizičnem in duševnem področju, npr.: niso več zmožni telesnih aktivnosti, izgubijo občutek zaljubljenosti, moči, volje, energije. Pacienti so izpostavili tudi, da jim spolnost predstavlja težavo, saj je spolnost pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, zato se priporoča več raziskav na področju spolnosti pri pacientih z AML.
Ključne besede: pacienti, izkušnje, soočanje, akutna mieloična levkemija
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (744,30 KB)

5.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 398; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

6.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 249; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1003,49 KB)

7.
Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijo
Katja Cajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja. Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze. Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1006,37 KB)

8.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

9.
Praktične izkušnje pri poučevanju košarkarske igre in njenih elementov v starostni kategoriji najmlajših dečkov (U11) v košarkarskem društvu "I team" Šentilj
Patrik Rošker Breg, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnje, ki smo jih v zadnjih štirih letih pridobili pri načrtovanju, poučevanju in izvajanju vadbenega procesa v starostni kategoriji najmlajših dečkov v Košarkarskem društvu I team Šentilj. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu najprej opisali košarko in metodiko poučevanja košarkarske igre in njenih elementov. Opisali smo razvojne značilnosti otrok, razvoj motoričnih sposobnosti in košarkarske elemente, ki jih poučujemo v starostni kategoriji najmlajših dečkov. V praktičnem delu smo predstavili izkušnje pri poučevanju košarkarske igre in njenih elementov, podrobneje pa smo predstavili vsebine vadbenega procesa, vaje, ki jih uporabljamo v vadbenem procesu, in praktične izkušnje pri igranju tekem starostne kategorije najmlajših dečkov.
Ključne besede: košarka, poučevanje, košarkarski elementi, praktične izkušnje, mala košarka
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Znanje zdravstvenih delavcev o neinvazivni mehanski ventilaciji pacienta
Mihael Cifer, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije. Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %. Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Ključne besede: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 272; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici