| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkoriščenost voznega parka pošte slovenije
Neja Kokot, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo v prvem delu zajeli teoretični del obravnavanega problema, kot je logistika nasploh, vozni park v organizacijah, izkoriščenost in učinkovitost ter načrtovanje transporta. Problem izkoriščenosti v voznem parku smo opredelili tudi s pomočjo dobrih praks iz tujine. V drugem, analitičnem delu naloge, pa smo opisali organizacijo in njene glavne dejavnosti. Predstavili smo dejanske podatke izkoriščenosti voznega parka za leti 2019 in 2020, s pomočjo teh pa naredili analizo predlogov rešitev, ki bodo izkoriščenost izboljšali. Ugotovili smo, da bi izkoriščenost izboljšali z uvedbo zunanjega izvajanja transporta na določenih lokacijah, kjer je izkoriščenost res slaba. Ugotovili smo tudi, da bi izkoriščenost povečali z združevanjem dostav z večjih pošt na manjše, saj bi pri tem potrebovali manj vozil. Predstavili smo tudi uvedbo umetne inteligence v transportu, predvsem z uporabo avtonomnih vozil, ki se čedalje bolj razvijajo. Najboljši rešitvi izboljšanja izkoriščenosti sta torej uvedba zunanjega izvajanja transporta in umetna inteligenca. Pri obeh rešitvah bi se dosedanji vozni park zmanjšal, s tem pa bi se povečala izkoriščenost preostalih vozil.
Ključne besede: izkoriščenost, logistika, transport, vozni park, Pošta Slovenije
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Ureditev parkiranja za študente Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru
Maša Kim Kestner, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z ureditvijo problematike parkiranja za študente Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Najprej smo preučili relevantno strokovno literaturo, nato smo analizirali obstoječe stanje, kjer smo izvedli anketo med študenti, da bi ugotovili zadovoljstvo s trenutnimi možnostmi parkiranja. Predlagali smo rešitve, ki so se nam zdele glede na obstoječe razmere primerne. Kot končni predlog ureditve predlagamo postavitev zapornic, asfaltiranje zemljišča ter zaris talnih označb. Pri dimenzioniranju kapacitete parkirišča smo upoštevali tehnične zahteve in normative ter določili maksimalno število parkirnih mest, ki jih na razpoložljivem zemljišču lahko pridobimo. S pomočjo teorije množične strežbe smo nato izračunali kvantitativne kazalnike parkirišča kot sistema strežbe, ki lahko služijo kot osnova za oceno nivoja kakovosti ponujene storitve parkiranja, ter na podlagi dobljenih rezultatov, ocenili ustreznost predlagane rešitve.
Ključne besede: • fakulteta, • študenti, • parkiranje, • površine za parkiranje, • načrtovanje, • izkoriščenost.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 610; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
PROGRAMSKA KNJIŽNICA ZA DINAMIČNO ANALIZO PORABE POMNILNIKA IN IZKORIŠČENOST PROCESORJA
Matej Trop, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo najprej preučili načine razvijanja programskih knjižnic, potem pa smo se seznanili s postopki pridobivanja podatkov o porabi pomnilnika ter izkoriščenosti procesorja v dveh, danes najbolj uveljavljenih operacijskih sistemih. V teoretičnem delu diplomske naloge smo pogledali razlike med dinamičnimi in statičnimi knjižnicami, preučili smo sistemske knjižnice, ki nam že vračajo podatke o sistemskih virih, na koncu pa smo naredili pregled orodij, ki jih bomo uporabljali v praktičnem delu te diplomske naloge. V praktičnem delu tega diplomskega dela smo razvili dve dinamični knjižnici za spremljanje porabe pomnilnika in izkoriščenosti procesorja, in sicer eno za operacijski sistem Microsoft Windows in drugo za operacijski sistem Linux. Natančnost razvitih rešitev smo primerjali s podatki, ki jih vračajo namenska sistemska orodja. Ugotovili smo, da naša knjižnica vrača sorazmerno natančne podatke, manjša odstopanja v vrnjenih rezultatih smo opazili le v nekaterih primerih. Na osnovi opravljenih eksperimentov trdimo, da sta razviti dinamični knjižnici za analizo porabe pomnilnika in izkoriščenosti procesorja delujoči in dovolj natančni za uporabo v drugih projektih.
Ključne besede: programska knjižnica, poraba pomnilnika, izkoriščenost procesorja, dinamična analiza
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 785; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (16,22 MB)

4.
Potencial uporabe stisnjenega zemeljskega plina v prometu
Aleš Žurga, 2015, magistrsko delo

Opis: Zemeljski plin predstavlja eno izmed alternativnih pogonskih goriv sedanjega in prihodnjega obdobja, ki ponujajo potencial za znižanje količin izpustov toplogrednih plinov ter drugih onesnaževal zraka na področju prometa, sočasno pa lahko predstavlja tudi vezni člen do širitve uporabe biometana, ki bi kot obnovljivi vir lahko postopoma zamenjal zemeljski plin ter omogočil še bistveno nižje emisije toplogrednih plinov v okolje. Uporaba stisnjenega zemeljskega plina v prometu je obravnavana skupaj z daljinsko oskrbo z zemeljskim plinom, pri čemer analiziramo pozitivne okoljske učinke v prometu na eni strani ter predvideno dodatno porabo s ciljem ohranitve ali izboljšanja izkoriščenosti obstoječih plinskih sistemov. V obdobju intenzivnega tehnološkega razvoja vozila na stisnjen zemeljski plin predstavljajo preizkušeno, zrelo in čistejšo tehnologijo, z uporabniško izkušnjo primerljivo uporabi tradicionalnih goriv, pod pogojem vzpostavljene ustrezne infrastrukture polnilnic. Ob upoštevanju okoli 35 % deleža CNG vozil med novimi vozili v letu 2030 bi utegnili na področju cestnega prometa znižati skupne letne emisije CO2,ekv do 10 % v primerjavi s scenarijem brez uporabe CNG. Predvidena dodatna letna poraba zemeljskega plina v ta namen bi lahko ob ugodnem razvoju trga znašala prek 300 milijonov Sm3. Izkazanim koristim navkljub je težko pričakovati samoumeven razvoj trga v smeri scenarija z najvišjim deležem uvedenih CNG vozil. Zaznana je bila kompleksnost medsebojnih vplivov številnih dejavnikov, ki zvišujejo negotovost prihodnjega razvoja, ter potreba po jasno izraženi strategiji prihodnje energetske oskrbe kot predpogoj za izkoriščanje potenciala zemeljskega plina na področju cestnega prometa.
Ključne besede: Stisnjen zemeljski plin, CNG, alternativno gorivo, gradnja CNG polnilnic, izpusti onesnaževal zraka, znižanje emisij toplogrednih plinov, izkoriščenost plinovodnih omrežij
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1444; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

5.
6.
STANJE IN TRENDI OPREMLJENOSTI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL Z INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIMI TEHNOLOGIJAMI (IKT)
Nina Plošnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija se je v slovenskih osnovnih šolah že zelo razširila, saj si tako učitelji kot tudi učenci želijo kvalitetnejši in sodobnejši pouk. V osnovni šoli je pomembno tudi, da učence čim bolj motiviramo, kar nam lahko uspe tudi s pomočjo uporabe naprednejše IKT. Zato me je zanimalo, kakšno je stanje opremljenosti na področju IKT v slovenskih osnovnih šolah, pri čemer mi je pomagalo sodelovanje pri izvedbi raziskave “Stanje in trendi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah” v letu 2009 in mi dejansko zagotovilo vpogled v situacijo v današnjem šolstvu. Diplomsko delo zajema temeljne pojme kot so kadri, strojna oprema, programska oprema, pohištvena oprema, literatura in analiza izkoriščenosti računalnikov oz. IKT. V diplomskem delu je prikazana tudi popolna analiza didaktičnih vidikov prej omenjene raziskave in primerjava z drugimi raziskavami pri nas in v Evropi.
Ključne besede: računalnik, stanje in trendi IKT, osnovna šola, opremljenost, raziskava, izkoriščenost IKT
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 2445; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

7.
ANALIZA TEHNOLOŠKEGA PROCESA NA TOVORNI POSTAJI MARIBOR – TEZNO V FUNKCIJI BLAGOVNIH TOKOV
Boris Kelenc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisani in predstavljeni tehnološki procesi dela na železniškem terminalu na postaji Maribor Tezno. V diplomski nalogi so tudi predstavljeni sistemi sodobnega transporta v železniškem prometu, prednosti in pomanjkljivosti posameznih transportnih tehnologij, analizirani so posamezni prometni tokovi in določena je izkoriščenost kapacitet na postaji. Diplomska naloga je zastavljena tako, da podaja celovit pregled problema kombiniranega in konvencionalnega transporta na postaji Maribor Tezno. Prav tako pa so podani predlogi za izboljšanje tehnoloških procesov na postaji.
Ključne besede: železniški tovorni promet, tehnološki proces dela, izkoriščenost tovornih kapacitet
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2644; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

8.
Ekspertni sistem za avtomatsko analizo lastnosti taktičnega radijskega omrežja
Saša Klampfer, 2009, magistrsko delo

Opis: V širokem razcvetu računalniške industrije in pridobitve velike procesorske moči, so se v različnih industrijskih panogah močno uveljavili izpopolnjeni računalniški sistemi. Le ti so dandanes človeku v veliko pomoč, v nekaterih primerih pa z implementirano umetno inteligenco nadomeščajo človeško bitje. Med sisteme, ki so v pomoč uporabniku, operaterju, delavcu ipd. spadajo ekspertni sistemi z omejenim naborom znanja, in so namenjeni razreševanju problemov iz dobro poznane domene. Znanje za razreševanje problemov je dodeljeno s strani poznavalca (eksperta), ki omenjeno domeno dobro pozna. Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci se hierarhično gledano nahajajo na višjem nivoju v primerjavi z ekspertnimi sistemi, saj običajno temeljijo na nevronskih mrežah, katere jim omogočajo učenje, le to pa je na nivoju ekspertnih sistemov prepuščeno poznavalcu problemske domene oz. ekspertu. Takšne sisteme najdemo v različnih industrijskih panogah, kjer služijo kot sistemi za: odkrivanje napak na tiskaninah, odkrivanje napak na letalskih in ladijskih sistemih, diagnosticiranje simptomov bolezni v medicini, optimizacijo omrežij… Ideja o izdelavi ekspertnega sistema izhaja iz področja simulacij, kjer bi za določitev posamičnega problema v taktičnem omrežju porabili ogromno dragocenega časa, ob upoštevanju, da moramo za določitev individualnega problema analizirati več simulacijskih statistik hkrati. Da bi takšno proceduro čimbolj poenostavili in pohitrili smo zasnovali ekspertni sistem, ki ga predstavljamo v magistrskem delu, in služi kot pripomoček operaterju pri ocenjevanju in vrednotenju kakovosti zasnovanega taktičnega komunikacijskega omrežja v simulacijskem okolju OPNET. V uvodnem delu magistrske naloge najprej podrobneje predstavimo ekspertne sisteme ter področja na katerih se najpogosteje uporabljajo. Ker smo sami zasnovali ekspertni sistem za ocenjevanje taktičnega omrežja podajamo tudi detajlne opise posameznih gradnikov, ki tvorijo ekspertni sistem odločanja. Narava brezžičnih taktičnih podatkovnih omrežij je takšna, da opazovanih parametrov ni mogoče vedno oceniti z diskretnimi vrednostmi. Opazovani parametri, ki nas zanimajo so: radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, zakasnitve v omrežju in zasedenost prenosnih kanalov med posameznimi brezžičnimi entitetami. Tako radijsko vidljivost kot tudi izkoriščenost prenosnih kanalov ocenjujemo z zveznimi pripadnostnimi funkcijami, ki so del mehkih množic, zato smo v ta namen vpeljali teorijo mehkih množic. Iz slednje izhaja tudi teorija verjetnosti/možnosti, ki se uporablja za estimacijo omenjenih parametrov, le ti pa morajo biti po vojaških normativih in zahtevah dovolj natančno določeni. Ekspertni sistem je tesno povezan s simulacijskim orodjem OPNET Modeler, katerega detajlno predstavljamo v magistrskem delu, vključno s predstavitvijo strukture in načina komuniciranja vojaških taktičnih enot na virtualnem terenu. Predstavljena je metoda dostopa do simulacijskega modela EMA, metode sklepanja z mehkimi množicami, delovanje ekspertnega sistema, rezultati analize ekspertnega sistema, poročila, ki jih pripravi ES, ocena skupnega omrežja itd.
Ključne besede: ekspertni sistem, mehke množice, radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, izkoriščenost prenosnega kanala, zakasnitve, taktično omrežje.
Objavljeno: 30.10.2009; Ogledov: 2361; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici