1. Razkritje in izkoriščanje potenciala v gig ekonomiji: perspektiva s strani podjetja ter svobodnjaka (freelancerja)Nina Zhang, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo pomen in razsežnost gig ekonomije v Evropski uniji. Za lažje razumevanje delovanja podjetij in freelancerjev v EU na digitalnih platformah obravnavamo poleg gig ekonomije tudi platformno ekonomijo, ki prispeva h globljemu razumevanju freelancinga v sodobni digitalni dobi. Kvalitativna metoda raziskovanja omogoča vpogled v perspektivo podjetij in perspektivo freelancerjev v ekonomskem modelu gig ekonomije. Globinski intervjuji razkrivajo po eni strani dejavnike najemanja freelancerjev in po drugi strani dejavnike sprejemanja specifičnih opravil, nalog, gig del ali projektov. Skozi raziskavo smo ugotovili številne vrzeli, ki jih obravnavamo kot neizkoriščene potenciale v gig ekonomiji in nudijo priložnosti za izboljšave tega ekonomskega modela.
Ključne besede: razkritje potenciala, izkoriščanje potenciala, gig ekonomija, perspektiva podjetja, perspektiva svobodnjaka, freelancing.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (3,45 MB) |
2. Delo otrok v sodobni družbi : magistrsko deloNuša Šaloven, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi.
V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme.
Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice.
Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje.
Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Ključne besede: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Razumevanje trgovine z ljudmi z namenom delovnega izkoriščanja in prisilnega dela v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVeronika Saje, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je pogosta oblika kaznivega dejanja v sodobnem svetu. V preteklosti je obstajalo trgovanje s sužnji, danes pa so poznane bolj prikrite poti kupčevanja. Glavne pojavne oblike trgovine z ljudi so lahko povzete v sledeče sklope: spolno izkoriščanje, prisilno delo in delovno izkoriščanje, beračenje, služabništvo, prisilne poroke ter trgovanje s človeškimi tkivi, z organi ali s krvjo. Prisilno delo ali delovno izkoriščanje postaja vse bolj pogosta pojavna oblika trgovine z ljudmi, takoj za spolnim izkoriščanjem. Na mednarodnem nivoju je trgovina z ljudmi opredeljena z akti, kot sta Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 29 in eden od treh Palermo protokolov. Na nivoju Evropske unije velja Direktiva 2024/1712, vendar med državami članicami ni sprejeta enotna definicija. Enako velja za prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje, saj so v vsaki od držav standardi za to kaznivo dejanje v kazenskih pravnih aktih postavljeni različno. Prisilno delo/delovno izkoriščanje je omenjeno pri vseh državah, vendar so uporabljene različne besedne zveze. To vodi v razlike v pregonu storilcev in identifikaciji žrtev. Države z bolj širšo in splošno definicijo (»delovno izkoriščanje« ali »delo v nasprotju s človeškim dostojanstvom«) so v tem boljše kot države z ozkim in specifičnim pomenom prisilnega dela (»prisilno delo« in »ali druge oblike izkoriščanja«).
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, delovno izkoriščanje, pravne definicije, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Analiza energetskega potenciala odpadne hrane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLana Gajšt, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi vedno večje količine odpadne hrane se pojavlja problematika odlaganja, obdelave in ponovne uporabe te hrane. Analize energetskega potenciala odpadne hrane so ključnega pomena v sodobnem svetu, saj poznavanje lastnosti odpadne hrane pomembno vpliva na njeno nadaljnjo predelavo s čimer se lahko zmanjša količina tovrstnih odpadkov in prepreči onesnaževanje okolja.
V diplomi smo analizirali energetski potencial naslednjih štirih vzorcev: češnjeve koščice, konopljino pogačo, ter pogači zlatega in navadnega lana. Izbrane vzorce smo karakterizirali pred in po njihovi termični obdelavi.
V prvem delu diplomske naloge smo analizirali osnovne značilnosti izbranih vzorcev, ki po predelavi v prehrambni industriji sodijo med odpadke. Določili smo njihovo vlažnost, kurilno vrednost, izračunali izgubo mase med postopkom sušenja, izvedli TGA (termogravimetrična analiza) in DTG (derivativna termogravimetrična analiza) meritve, izvedli nizkotemperaturno pirolizo v dušikovi atmosferi ter vzorce analizirali s FTIR spektroskopijo (Fourierjeva transformna infrardeča spektroskopija). Cilj tega dela je bil ugotoviti, kateri vzorec odpadne hrane ima največji potencial za energetsko izrabo .
Ugotovili smo, da imata pogači zlatega lana in navadnega lana, zaradi podobne kemijske strukture in posledično podobnih mehanskih ter kemijskih lastnosti, največji potencial za energetsko izrabo odpadne hrane. Njuna visoka kurilna vrednost in stabilnost po termični obdelavi ju uvrščata med najbolj obetavne materiale za pretvorbo odpadne hrane v energijo. Na ta način lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju odpadkov in trajnostni rabi virov, kar je ključno za varovanje okolja in zmanjšanje ekološkega odtisa. Na drugi strani so rezultati kurilnih vrednosti konopljine pogače in koščice češnje bili manj potencialni oz. nižji. Za najnižjo energetsko bogato snov oz. vzorec se je izkazala koščica češnje.
Ključne besede: izkoriščanje odpadne hrane, gorivo, piroliza, zgornja kurilna vrednost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,54 MB) |
6. Možnosti za toplotno integracijo in izkoriščanje odpadne toplote pri procesih mešanja : magistrsko deloAna Jurgec, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje analizo procesa mešanja v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov za čiščenje. Tehnološki proces je sestavljen iz več korakov, vse od skladiščenja in kontrole prispelih surovin do pakiranja in kontrole končnih izdelkov ter njihove odpreme. Osrednji proces poteka v mešalnih posodah, kjer se preko kače v plašču vsebina v mešalcu greje oz. hladi. Pri mešanju lahko pride bodisi do sproščanja toplote in je potrebno hlajenje ali pa je za pripravo surovin potrebno dodatno gretje. V proizvodnem procesu podjetja skupno poteka proizvodnja po približno 220 recepturah, ki se izvajajo po določenem urniku.
Glavni cilj magistrske naloge je bil za določeno obdobje oceniti, koliko energije je potrebno za gretje oz. hlajenje pri procesu mešanja. Iz ocene porabe energije za določeno obdobje se je izkazalo, da so potrebe po hlajenju veliko večje kot po gretju. Glede na specifiko obravnavanega šaržnega procesa se je vpeljava toplotne integracije procesa izkazala za manj možno. V nadaljevanju smo se zato osredotočili na iskanje možnosti za izkoriščanje odpadne toplote, ki jo odvede hladivo ter raziskali priložnosti za izboljšanje učinkovitosti hlajenja in posledično tudi zmanjšanja stroškov.
Na podlagi pridobljenih podatkov, ocen energetskih bilanc ter z uporabo literature smo predlagali nekaj potencialnih rešitev in smernic za izboljšave procesa oz. nadaljnje korake optimizacije proizvodnje. Možnosti uvedbe novosti smo tudi preučili in ovrednotili njihovo uporabnost za proces. Pridobljeni podatki so za podjetje zelo koristni, saj so med analizo pridobili natančnejše podatke, ki dodatno koristijo pri poznavanju in razumevanju procesa.
Ključne besede: šaržni procesi, toplotna integracija, izkoriščanje odpadne toplote, hlajenje, gretje
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. Simulacija in optimiranje organskega Rankinovega cikla za izkoriščanje odpadne toplote pri proizvodnji aluminija : magistrsko deloMonika Dokl, 2021, magistrsko delo Opis: Proizvodnja aluminija spada med energetsko najintenzivnejše proizvodne procese, saj se med postopkom elektrolize porabi velika količina električne energije. Približno polovica energije, ki se porabi med proizvodnjo, se izgubi kot odpadna toplota. Takšna nizkotemperaturna toplota je primerna za pridobivanje energije, kot je proizvodnja električne energije z organskim Rankinovim ciklom (ORC).
V magistrskem delu smo se osredotočili na maksimiranje proizvodnje električne energije in maksimiranje neto sedanje vrednosti (NSV) celotnega sistema. V procesu smo uporabili tri delovne tekočine R245fa, R1234yf in R1234ze ter analizirali ekonomsko uspešnost projekta. Proces smo simulirali s simulatorjem Aspen Plus in optimirali z optimizacijskim programom GAMS. Pri simulaciji smo za organske delovne tekočine in vodo upoštevali termodinamsko metodo REFPROP, medtem ko smo za dimne pline zaradi vsebnosti HF uporabili metodo NRTL. Podatke o odpadnem viru toplote pri proizvodnji aluminija smo dobili iz aluminijeve industrije in podatke o termofizikalnih lastnostih fluidov v bazi podatkov programa Aspen Plus. Z optimiranjem smo določili optimalne delovne parametre, kot so masni in energijski pretoki, tlaki in temperature v procesu ter ocenili ekonomsko uspešnost projekta. V osnovnem modelu smo preučevali vpliv minimalne temperaturne razlike v toplotnih prenosnikih, temperature in pretoka dimnih plinov na maksimalno proizvodnjo električne energije v turbini ter vpliv cene toplote na maksimalno neto sedanjo vrednost.
Z optimiranjem smo poiskali optimalno ravnovesje med termodinamskimi in ekonomskimi parametri sistema. Proces z delovno tekočino R245fa lahko s turbino proizvede do 803,35 kW električne energije. Okolju prijaznejši delovni tekočini R1234yf in R1234ze dajeta nižjo proizvodnjo električne energije in manj dobičkonosen sistem. Proces je ekonomsko uspešen le, če poleg proizvodnje električne energije uporabimo toplotno energijo, kjer cena toplote znaša vsaj 0,008 EUR/kWh.
Ključne besede: proizvodnja aluminija, izkoriščanje odpadne toplote, organski Rankinov cikel, proizvodnja električne energije, optimiranje, neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 18.05.2021; Ogledov: 1203; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,61 MB) |
8. Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženjeLev Mijoč, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ.
V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 98
Celotno besedilo (4,84 MB) |
9. Kazenskopravne dileme prostitucije : magistrsko deloŠpela Sinič, 2020, magistrsko delo Opis: Prisotnost prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen izboljšanje delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.
Ključne besede: prostitucija, legalizacija, zloraba prostitucije, spolna samoodločba, izkoriščanje, koristoljubnost, nadzor nad žrtvijo, ranljivost žrtve
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1504; Prenosov: 336
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Ekološke in tehnične značilnosti geotermalne energije : magistrsko deloJakov Halić, 2020, magistrsko delo Opis: Cilj tega zaključnega dela je prikazati pomen geotermalne energije v trajnostnem razvoju energetike in njen položaj v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije. Izkoriščanje geotermalne energije je eden od okoljsko in podnebno najbolj sprejemljivih načinov komercialne proizvodnje energije, na voljo je skozi vso leto ne glede na atmosferske vplive. Podan je prikaz razpoložljivih tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije in možni vplivi na okolje. Razlikujemo med geotermalnimi elektrarnami s suho paro, geotermalnimi elektrarnami z enkratnim in dvakratnim izparevanjem ter geotermalnimi elektrarnami z binarnim ciklom (organski Rankinov cikel in Kalina cikel).
Posebej podrobno je prikazan tehnološki postopek pridobivanja koristnih oblik energije iz Napredne geotermalne elektrarne z internalizacijo ogljikovih spojin AAT Geothermae. Napredna elektrarna AAT Geothermae bo pridobivala geotermalno vodo in vse utekočinjene pline. Toploto geotermalne vode in navedene pline bo uporabljala za proizvodnjo energije, medtem ko ne bo prišlo do izpuščanja ogljikovega dioksida v ozračje, ampak bo ta prek vrtine za vtiskanje vrnjen nazaj v ležišče ter na ta način ne bo podnebnega vpliva na atmosfero.
Ključne besede: geotermalna energija, izkoriščanje geotermalne energije, podzemne vode
Objavljeno v DKUM: 14.07.2020; Ogledov: 1149; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,94 MB) |
