1. Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi : magistrsko deloJernej Jevševar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo na podlagi konkretnega projekta izgradnje treh hidroelektrarn na srednji Savi prikazali problematiko gospodarjenja z viški izkopnih materialov ter na osnovi raziskav in ugotovitev oblikovali konceptualni predlog rešitve, v katerem upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki, pri kateri je preprečevanje nastajanja odpadkov prva prioriteta.
Pri konkretnem projektu se ocenjuje, da bo pri izvedbi zemeljskih gradbenih del nastalo 2,123 mio m3 viškov izkopnih materialov (1,643 mio m3 mineralne surovine in 0,480 mio m3 izkopanega materiala kot odpadka).
Prednostnemu vrstnemu redu hierarhije ravnanja z odpadki sledimo tako, da (znotraj zakonskih okvirov) s pridobljeno mineralno surovino ravnamo kot s stranskim proizvodom (in ne z odpadkom), ki se po plačilu koncesijske dajatve predela v nov gradbeni material z uporabnim potencialom pri gradnjah objektov. Pri ravnanju z viški izkopanega materiala kot odpadka pa upoštevamo njihovo prednostno (koristno) uporabo pri sanacijah degradiranih površin oziroma nesaniranih območij v regiji, na katerih se je v preteklosti izvajalo izkopavanje premoga.
Magistrsko delo temelji na realnem primeru izdelane dokumentacije »Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, He Trbovlje in HE Renke na srednji Savi«, katero smo izdelali v podjetjih IBT SPI d.o.o. in PKG Šprinzer Mirko s.p. pod številko projekta 8326/22 v mesecu januarju 2023. Ključne besede: gradbeništvo, izkop, odpadki, surovina Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (9,13 MB) |
2. TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE VODEJože Belšak, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo opisali tehnologije izvedbe zemeljskih del za instalacijske vode, kot so elektro vodi in telekomunikacijski vodi. Za instalacijske vode moramo izvesti različne gradbene jame za postavitev elektro in telekomunikacijskih objektov, in jarke za polaganje različnih kabelskih vodov. Prikazali bomo potrebne zemeljske meritve, preiskave in izvedbo zemeljskih del za katere uporabljamo različne tehnologije izkopov, zasipov in ureditev zaključnih plasti.
V praktičnem delu pa se bomo osredotočili na prikaz dejansko izvedenih objektov za elektro in telekomunikacijske vode. Obravnavali bomo kompletno izvedbo objekta, katera obsega zemeljska in montažna dela. Ključne besede: instalacijski vod, gradbena jama, preboj, zgostitev zemljine, izkop, zasip Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1352; Prenosov: 162
Celotno besedilo (9,35 MB) |
3. VAROVANJE GRADBENE JAME GH UNIONMirela Mustić, 2012, diplomsko delo Opis: Skozi čas so se potrebe ljudi spremenile, kar je vplivalo tudi na gradbeništvo. Naseljenost mest in vsakodnevne migracije z osebnimi avtomobili so privedle k potrebi po čim večjih parkirnih površinah v bližini poslovnih objektov. Najprimernejša rešitev tovrstnega problema je izkop gradbene jame ter izgradnja podzemnih garaž z več etažami, ki jo je potrebno ustrezno varovati pred porušitvijo. Diplomsko delo opisuje različne metode varovanja gradbenih jam večjih globin v Sloveniji in preučuje varovanje gradbene jame Garažna hiša Union, krajše GH Union. Preučitev vsebuje opis gradbene jame, določitev varovanja slednje in kontrolo stabilnosti izbranega varovanja. Le-ta je izvedena z računalniškima programoma Larix 5 in Plaxis 3D. Rezultati kontrolnih stabilnostnih analiz kažejo, da je varovanje možno izvesti s sidrano jet-grouting steno, ki se je v obravnavanem primeru izkazalo kot najbolj ekonomičen in kljub temu dovolj varen način varovanja zelo zahtevnega in globokega izkopa v urbanem okolju. Ključne besede: gradbena jama, izkop, stabilnost, varovanje Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 3167; Prenosov: 499
Celotno besedilo (14,32 MB) |
4. TEHNOLOGIJE IZKOPA PREDOROVDalibor Nikić, 2011, diplomsko delo Opis: Pri izgradnji predorov mora biti izbrana tehnologija izkopa, ki čim manj poškoduje
kamninsko maso v okolici izkopanega prostora, medtem ko pri masivnem izkopu to ni toliko
pomembno. Med klasične tehnologije sodijo običajne tehnike miniranja; poleg teh se za izkop
uporabljajo stroji različnih konstrukcij in različnih tehnik. Za izgradnjo predora se lahko
uporabi vsaka tehnologija, ki je bila uspešno preizkušena. Izbira med posameznimi
razpoložljivimi tehnologijami je odvisna predvsem od geometrijskih pogojev (dolžine in širina
prečnega profila tunela), kakor tudi geoloških in geotehniških razmer na širšem območju
gradnje. Odvisna je tudi od načrtovane rabe prostora nad predorom ali že izrabljenega
prostora povezanega z občutljivostjo morebitnih objektov na deformacije, ki bi nastale v času
gradnje predora. Ključne besede: gradbeništvo, izkop, predor, stabilizacija izkopa Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 3374; Prenosov: 780
Celotno besedilo (10,60 MB) |