| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STAVBNA PRAVICA IN ETAŽNA LASTNINA V NEMŠKEM PRAVU
Naja Miklavc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dve poglavji. V prvem poglavju diplomskega dela bomo obravnavali stavbno pravico. Najprej bomo osvetlili njen razvoj skozi zgodovino, njeno ureditev v nekdanji NDR, ki je poznala stavbni pravici podobno pravico, imenovano Nutzungsrecht, nato pa prešli na njen nastanek, vsebino, lastnosti, predstavili bomo vrste stavbne pravice, vrnitev stavbne pravice lastniku nepremičnine-Heimfall in na koncu pozornost posvetili še načinu prenehanja stavbne pravice. V drugem poglavju bomo podrobneje obravnavali ureditev etažne lastnine v nemškem pravu, predstavili njen zgodovinski razvoj in oblike nastanka etažne lastnine, njen vpis v zemljiško knjigo, posebnosti etažne lastnine, izključitveno tožbo kot pravno sredstvo etažnih lastnikov nasproti drugemu etažnemu lastniku, predstavili bomo upravnika in zakonski rezervni sklad, kot posebnosti etažne lastnine, na koncu pa se bomo posvetili še različnim načinom prenehanja in spremembam v zakonski ureditvi etažne lastnine, ki jih je z reformo prinesla novela zakona o etažni lastnini. Vsako poglavje se zaključi z zaključkom, v katerem so povzete bistvene ugotovitve posameznega poglavja. Cilj naloge je celovito predstaviti ter prikazati oba pravna instituta v nemškem pravu. Pri snovanju diplomskega dela, smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije.
Ključne besede: Stavbna pravica, etažna lastnina, ureditev v nemškem pravnem sistemu, Heimfall, izključitvena tožba, upravnik, reforma zakona o etažni lastnini.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2445; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (503,44 KB)

2.
PROCESNI VIDIKI UVELJAVLJANJA PRAVIC ETAŽNIH LASTNIKOV V PRAVDI
Klara Kurtovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je kot posebna oblika lastnine posledica razvoja tehnike, ki je omogočil gradnjo v nadstropja. Z njo je prišlo do odstopanja od temeljnega načela »Superficies solo cedit«, poznanega že iz rimskega prava. Pojav etažne lastnine kot posledica povečanja števila prebivalstva in prostorske stiske v mestih je omogočil bivanje več ljudi hkrati na manjši površini zemlje. S tem so nastali ugodni pogoji za celo vrsto sporov med prebivalci iste stanovanjske stavbe, ki med seboj praviloma niso družinsko in socialno povezani, zato nimajo nikakršnega prizadevanja za prilagajanje drug drugemu. Res je, da se dandanes ne spopadamo več s smradom na ulicah zaradi metanja odpadkov in odplak skozi okno, kot je bilo to običajno v starem Rimu, imamo pa zato cel kup novodobnih problemov, kot so umazane fasade, s katerih odpada omet, razbita stekla in poškodovana stopnišča ter na drugi strani plačilna nedisciplina in tudi nezavedanje, da lastnina ne predstavlja zgolj pravic ampak tudi obveznosti. Zato sem se v diplomski nalogi lotila preučevanja pravdnih postopkov med etažnimi lastniki ter etažnimi lastniki in tretjimi. Poudarek je predvsem na posebnostih civilnega pravdnega postopka z ozirom, da so pravdne stranke etažni lastniki. Naj omenim še, da je določena vprašanja v zvezi z etažno lastnino možno reševati tudi v nepravdnem postopku, vendar ti postopki niso predmet moje diplomske naloge. Bistveno vprašanje, ki se pojavi in okrog katerega kar na dolgo in široko razglabljam, je glede pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov. V nadaljevanju se lotim posameznih možnosti za uveljavljanje pravic etažnih lastnikov glede na vrsto zahtevka, primerjave izključitvene tožbe in negatorne imisijske tožbe, ki na prvi pogled služita doseganju istega namena, pa vendar temu ni tako, ter spopadanja s plačilno nedisciplino etažnih lastnikov.
Ključne besede: skupnost etažnih lastnikov, pravdna sposobnost, sosporništvo, upravnik kot zastopnik, izterjava sredstev rezervnega sklada, izterjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, izključitvena tožba, negatorna imisijska tožba, tožba za varstvo lastninske pravice na solastni stvari, odškodninska tožba, sodna taksa, stroški postopka
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1003; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (290,81 KB)

3.
ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA ZVEtL
Tadej Cvetko, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih, ki služijo vsem ali nekaterim posameznim delom zgradbe. Etažna lastnino na območju Republike Slovenije je uvedel Zakon o lastnini na delih stavbe kot odgovor na potrebo po hitri nacionalizaciji stanovanj in odrazu doslednega uvajanja osnovne ideje takratnega socialističnega duha t.j. družbene lastnine. Slovenija kot mlada demokratična država je ob tranziciji iz socialističnega v demokratični sistem poskušala uvesti vse postulate tržnega gospodarstva, kar pa se je kot posebej težavno izkazalo prav na nepremičninskem področju. »Dejanska etažna lastnina« je dokaj pogost pojav, zakonska podlaga za njeno uskladitev z dualističnim sistemom etažne lastnine je sicer podana, ampak je celovita sistemska uskladitev predtranzicijskih razmerij še daleč v prihodnosti. Na osnovni ravni je etažna lastnina urejena v 105. do 127. členu Stvarnopravnega zakonika. Oblikuje se lahko na vsaki zgradbi ob izpolnjevanju pogoja, da vsaj dva posamezna dela zgradbe predstavljata funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Vsi ostali deli so skupni deli, namenjeni skupni rabi vseh ali le nekaterih etažnih lastnikov in spadajo k posameznim delom ter so z njimi neločljivo povezani. Samostojen promet s skupnimi deli ni možen, niti se tem delom ni mogoče odpovedati ali zahtevati njihove delitve. Etažna lastnino je kompleksen sistem pravnih pravil in pravnih načel, ki je bil v preteklosti nepopolno urejen in zanemarjen. Predpogoj za dobre odnose med etažnimi lastniki je določitev njihovih pravic in obveznosti na skupnih delih. Diplomska naloga prav iz tega razloga pretežno obravnava načine kako se etažna lastnina oblikuje in postopke po katerih je mogoče uskladiti nedokončane oblike etažne lastnine iz preteklosti z zahtevami prihodnosti.
Ključne besede: Etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, vzpostavitev etažne lastnine, določitev pripadajočega zemljišča, ZVEtL, kataster stavb, pogodba o medsebojnih razmerjih, izključitvena tožba, upravnik, določitev upravnika, solastnina, prenehanje etažne lastnine
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 2029; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU VEČSTANOVANJSKIH STAVB IN PRAVNA RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI
Domen Boškovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je temeljni podzakonski predpis na področju upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Za pravilno uporabo pravilnika, je ključno tudi poznavanje drugih podzakonskih aktov, ki urejajo določene segmente stanovanjskega področja, prek katerih se pravna pravila udejanjajo v življenju. Namen diplomske naloge je predstavitev prepletenosti zakonodaje, še zlasti podzakonskih aktov, katerih skupno vez predstavlja predmetni pravilnik ter analitična predstavitev pravilnika s komentarji vezanimi na primere iz prakse. Pravilnik, ki je bil do danes dvakrat spremenjen in dopolnjen, se vsekakor prilagaja tako življenjskim kot tehničnim inovacijam in zasleduje cilj doseganja čim širšega konsenza pri končnih uporabnikih. Vseh odgovorov na medsosedska vprašanja pravilnik nima, je pa v pretežnem delu uredil in poenotil načine za obračun stroškov, ki so pred tem temeljili na dogovorih v pogodbah o medsebojnih razmerjih oz. neposredno na Stanovanjskem zakonu oz. Stvarnopravnem zakoniku. Slednje je v praksi dostikrat povzročalo slabo voljo pri uporabnikih, zaradi očitnih stroškovnih nesorazmerij. Kljub temu, da so že po sami naravi stvari interesi uporabnikov stanovanj različni, je pravilnik v življenje vnesel določen red, ki je bil prej v domeni etažnih lastnikov, pri tem pa so v glavnem prevladovali interesi lastnikov večjih stanovanj, zaradi večje pravice pri odločanju. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je podrobneje predpisal vse tiste temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za neko normalno sožitje v večstanovanjski skupnosti. Poleg tega je natančneje opredelil določene vsebine, ki so bile prej nedorečene, kar je povzročalo dvome pri interpretaciji in zmedo pri etažnih lastnikih.
Ključne besede: pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, etažna lastnina, lastnik, najemnik, upravnik, rezervni sklad, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakonik, hišni red, izključitvena tožba
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 1999; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (678,37 KB)

5.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Vesna Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem v začetku opredelila posest in imetništvo. V nadaljevanju sem opisala lastninsko pravico, njeno pridobitev in varstvo. Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki učinkuje proti vsem, prav tako pa lahko lastnik vsakega izključi iz njene uporabe oz. mu prepreči poseganje vanjo. Tožbe, s katerimi jo varujemo so: lastninska, izbrisna, publicianska, negatorna ter izključitvena. K vsaki izmed njih sem dodala sodno prakso.
Ključne besede: posest, lastninska pravica, lastninska tožba, izbrisna tožba, publicianska tožba, negatorna tožba, izključitvena tožba, etažna lastnina, mejni spor, imisije
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 806; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (767,98 KB)

6.
IZKLJUČITVENA TOŽBA
Tanja Tomšič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomskih delom podrobno predstavim izključitveno tožbo. Gre za relativno mlad pravni institut, ki ga je v naš pravni sistem uvedel Stvarnopravni zakonik. V 123. členu določi, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršitelja opomni, če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini, grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna. V kolikor kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Skozi delo podrobno opišem namen in bistvo instituta ter kateri predpisi ga določajo. Predstavim celoten postopek, ki je potreben, da se izključitvena tožba realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršitelja in njegovo izselitvijo. Za primerjavo opišem, kako je izključitvena tožba urejena v nekaterih drugih evropskih državah. S pomočjo sodne prakse in zakonodaje podam konkretne razloge, oziroma ugotovim, katere so tiste hujše kršitve, ki so razlog za vložitev tožbe. Tožba se realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršilca in njegovo izselitvijo, kar je velik poseg v lastninsko pravico, zato je izključitvena tožba pravno sredstvo, ki se ga uporabi le kot skrajni ukrep in ko druga pravna sredstva niso mogoča. V delu izključitveno tožbo primerjam z alternativnimi pravnimi možnosti, ki veljajo za milejši pravni ukrep in obenem dosežejo ponovno sožitje med prebivalci v večstanovanjskem bloku.
Ključne besede: izključitvena tožba, etažni lastniki, večstanovanjska stavba, opomin, hišni red, pogodba o medsebojnih razmerjih, upravljanje, sosedsko sožitje
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1908; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (905,96 KB)

7.
Izključitvena tožba - razmerje do drugih podobnih tožb
Katja Piršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Čut do sočloveka bi praviloma moral voditi v razumevanje in spoštovanje vseh oseb v naši bližnji okolici, ne glede na dandanašnjo multikulturno diverziteto. Vendar temu ni tako. Omenjena negativnost se velikokrat izkaže za resnično v medsosedskih odnosih, v katerih sosedje prek (sprva) bagatelnih ravnanj skušajo uveljaviti svojo voljo, ko pa temu ni tako, svoja ravnanja stopnjujejo. To je še posebej moteče v bližnjih življenjskih skupnostih, na primer v stanovanjskih blokih pod režimom etažne lastnine, kjer zaradi množice različnih dejavnikov (bližine stanovanjskih enot, deljenja uporabe skupnih delov stavbe, nenehne bližine sostanovalcev, delne izgube zasebnosti) praviloma prevladujejo strožja pravila kot v tipičnih ruralnih predelih Republike Slovenije. Eno izmed teh omogoča vložitev izključitvene tožbe, s katero je mogoče etažnemu lastniku zaradi njegovega prekomerno nadutega odnosa odvzeti lastninsko pravico, ki jo ima na posameznem delu izoblikovanega etažnega režima. Diplomsko delo se uvodoma dotakne razvoja etažne lastnine vse do njene današnje forme, nato pa poglobljeno razčleni zakonsko besedilo instituta izključitvene tožbe. V diplomski nalogi je tako pojasnjeno, kaj sploh izključitvena tožba je, kdaj in zoper koga jo je mogoče vložiti ter katere procesne in materialne predpostavke, ki jih zakon zgolj abstraktno navaja, s pomočjo sodne prakse in pridobljenih internih stanovanjskih aktov pa jih diplomsko delo konkretizira, morajo biti izpolnjene za njeno vložitev. Diplomsko delo v luči jurisprudence obravnava tudi vprašanje vložitve izključitvene tožbe v primeru dejanske etažne lastnine in procesne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov kot aktivno legitimirane stranke pravdnega postopka. V zvezi z obravnavanim institutom izključitvene tožbe je opravljena tudi primerjalno-pravna raziskava. Osrednji del vsebine diplomskega dela skuša odgovoriti na vprašanje, ali je izključitvena tožba zaradi posega v pravico do zasebne lastnine ukrep, sorazmeren zasledovanemu cilju. Iz tega razloga so argumentirani posamezni elementi testa legitimnosti in sorazmernosti (dopustnost, nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem pomenu besede), v okviru nujnosti pa je ob zasledovanju podnaslova dela izvedena tudi primerjava izključitvene tožbe z drugimi ukrepi, kot so tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek in izterjava sredstev rezervnega sklada. Proti koncu diplomskega dela je predstavljen še pravilno izoblikovan tožbeni predlog in postopek prodaje nepremičnine v izvršbi, zaključek pa je namenjen grobemu orisu ugotovitev.
Ključne besede: Medsosedski odnosi, etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, legitimacija, izključitvena tožba, ultima ratio ukrep, tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek, izterjava sredstev rezervnega sklada.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (385,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici