Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje analizirala obliko in vsebino računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Opredelila sem tudi obliko in vsebino računovodskih izkazov, ki jih določata Uredba 2013/34/EU in Zakon o gospodarskih družbah ter kakšna mora biti oblika računovodskih izkazov v letnih in zaključnih poročilih, ki se oddajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pri praktičnem delu diplomske naloge sem izbrala 50 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje svojih računovodskih izkazov uporabljajo Slovenske računovodske standarde, in 25 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje računovodskih izkazov uporabljajo Mednarodne standarde računovodskega poročanja. Pri analizi izkazov teh podjetij sem ugotavljala, kakšne so razlike in podobnosti pri posameznih izkazih. Analizirala sem razlike pri poimenovanju izkazov in posameznih postavk, katero različico izkaza poslovnega izida in denarnih tokov uporabljajo podjetja ter vrstni red postavk v izkazih in njihovo označevanje. Primerjavo sem delala tako med podjetji, ki uporabljajo enake standarde, kot tudi med podjetji, ki uporabljajo različne računovodske standarde. Predpostavljala sem, da podjetja, ki uporabljajo Mednarodne računovodske standarde poročanja, kjer oblika računovodskih izkazov ni točno določena, ravnajo v veliki meri po Slovenskih računovodskih standardih. Vzrok za to je potrebna oddaja računovodskih izkazov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer je določena shema za sestavo teh izkazov. Podjetja, ki uporabljajo MSRP, se približajo obliki in vsebini določeni v SRS, da jim ni potrebno spreminjati celotnih izkazov zaradi predložitve poročil na AJPES. Uresničila se je tudi predpostavka, da so vsi izkazi podjetij v vzorcu pripravljeni v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi.
Ključne besede: Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, temeljni računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov .
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,83 MB)

Opis: V delu diplomskega projekta smo izvedli primerjalno analizo računovodskih izkazov treh podjetij, in sicer podjetja Krka, d.d. in Lek, d.d., ki sta slovenski, in podjetja Farmak, d.d., ki pa je ukrajinsko. Vsa tri se ukvarjajo s farmacevtsko dejavnostjo. Najprej smo vsa podjetja predstavili in jih nato primerjalno analizirali s pomočjo računovodskih izkazov. Mišljeni so bilanca stanja, iz katere je razviden finančno-premoženjski položaj podjetja, izkaz poslovnega izida, iz katerega presojamo poslovno uspešnost in učinkovitost podjetja, in izkaz denarnih tokov, ki poda rezultate o denarni uspešnosti podjetja. Vsak kazalnik posebej smo teoretično pojasnili in nato izvedli primerjalno analizo za tri leta, in sicer leto 2016, 2017 in 2018. Za izvedbo analize je bilo najprej treba preoblikovati bilance stanja, izkaze poslovnega izida in izkaze denarnih tokov. Pri bilanci stanja smo posebej analizirali aktivo in pasivo, torej izvedli analizo naložbenja in analizo financiranja. Sledila je analiza vodoravnega finančnega ustroja in proučevanje harmonije med sredstvi in obveznostmi. Na podlagi izkaza poslovnega izida smo izvedli analizo gospodarnosti in dobičkonosnosti prihodkov podjetja. Pri izkazu denarnih tokov pa smo ugotavljali denarno tokovnost na podlagi denarne izidnosti poslovnih prihodkov in pokritosti dolgov podjetja z denarnim izidom iz poslovanja. Pri vseh smo najprej izračunali posamezne kazalnike za presojo in jih nato primerjali.
Ključne besede: računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 1884; Prenosov: 407
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: V diplomskem delu me je zanimala uspešnost dveh slovenskih in dveh tujih investicijskih skladov. Za proučevanje sem izbrala KD sklade, NLB investicijske sklade, City of London Investment Group in Scottish Investment Trust. Slednja sta investicijska sklada, ki delujeta in sta namenjana investicijam v kapital Združenega Kraljestva. V nalogi sem najprej poiskala podatke o panogi. Na kratko sem opisala delovanje investicijskih skladov pri nas in v Angliji. V naslednjem poglavju sem predstavila vsakega od izbranih investicijskih skladov. V tretjem poglavju je bila v središču bilanca stanja. Najprej sem podatke iz bilance stanja vseh štirih investicijskih skladov za vseh pet let uredila tako, da so bili primerljivi. Posamezne postavke sem razčlenila ali združila. Nato sem izločila inflacijo, podatke, ki so bili zapisani v funtih, pa sem pretvorila v evre. Za boljšo primerljivost sem absolutne podatke pretvorila v relativne. Enako sem naredila z izkazom poslovnega izida. V zadnjem poglavju sem izračunala kazalnike, s katerimi sem ugotavljala uspešnost in donosnost posameznega investicijskega sklada. Podatke sem med seboj primerjala.
Ključne besede: investicijski sklad, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, uspešnost, donosnost, kazalniki
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 954; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskavo smo opravili z namenom ugotavljanja in primerjanja poslovanja petih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Opravili smo jo s pomočjo analize poslovanja, s katero smo preverili finančno stanje podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti poslovni izid, finančno stanje, stanje sredstev in kapitala ter stanje stroškov in produktivnosti, v analizo vključenih podjetij. Podatke za analizo smo pridobili iz bilanc stanja, izkazov poslovnega izida in računovodskih izkazov za obdobje med letoma 2011 in 2014. Ugotovili smo, da imajo večja podjetja sicer višje prihodke, vendar jim to še ne zagotavlja boljšega poslovnega izida. S pomočjo kazalnikov smo tudi ugotovili, da imajo manjša podjetja sicer boljše razmerje med poslovnim izidom in ustvarjenimi prihodki, vendar imajo večja podjetja možnost večje proizvodnje in širše pokritosti trga in lažjega dostopa do kupcev. Kljub prednostim večjih podjetij je raziskava pokazala, da so se njihovi prihodki v opazovanem obdobju zniževali, medtem ko so manjša podjetja svoje prihodke povečevala. Ugotovili smo, da so se podjetja poslovnega izboljševanja lotevala predvsem z zniževanjem stroškov. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili pomen pravilnih poslovnih odločitev in rednih analiz poslovanja.
Ključne besede: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, kazalniki, stroški, prihodki
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1500; Prenosov: 185
Celotno besedilo (951,24 KB)

Opis: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Ključne besede: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,50 MB)