Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Ključne besede: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,70 MB)