| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLOŽAJ NOTARJA V EU, NOVEJŠI TRENDI
Melita Domjan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani novejši trendi notariata v EU. Notariat ureja vsaka država članica za svoje državno območje. Zavoljo specifičnega položaja, ki ga ima notar v posamezni državi, pa se srečamo z nemalo vprašanji ko na notariat pogledamo z zornega kota EU.
Ključne besede: notar in izjema javne oblasti, notarske listine v EU, povezovanje in sodelovanje notarjev v EU, novejši trendi notariata v Sloveniji
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1838; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (864,99 KB)

2.
IZJEMA OD OBVEZNOSTI DATI PREVZEMNO PONUDBO V ZVEZI S FINANČNIM PRESTRUKTURIRANJEM OZIROMA SANACIJO CILJNE DRUŽBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Jernej Trapečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana ena od pravnih možnosti reševanja podjetja, ki je zašlo v težave. Predstavljena in analizirana je ureditev izjeme od oddaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijo ciljne družbe. Obravnavana tema predstavlja stično točko med prevzemno zakonodajo in insolvenčno zakonodajo. Interesi lastnikov se umaknejo interesom družbe in interesom upnikov, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Zato mora biti prevzemnik, ki v ciljno družbo vloži kapital, oziroma se odpove plačilu s strani ciljne družbe in na ta način omogoči nadaljnje poslovanje, oproščen obveznosti dati prevzemno ponudbo. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena domača, slovenska ureditev izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbo v zvezi s finančnim prestrukturiranjem. V primeru doseganja prevzemnega praga pri pridobitvi delnic v okviru izvedbe ukrepov finančnega prestrukturiranja ponuja slovenski zakon o prevzemih oprostitev podaje sicer obvezne prevzemne ponudbe. Nemška pravna ureditev sanacijske izjeme je analizirana v drugem sklopu. Če se nahaja delniška družba v gospodarski krizi in jo je potrebno sanirati, lahko zvezni finančno – nadzorni urad (BaFin) oprosti prevzemnika, ki izvaja sanacijo ciljne družbe, podaje obvezne ponudbe za prevzem, če je pri izvajanju sanacije dosegel kontrolno udeležbo. V zadnjem, tretjem sklopu je predstavljena avstrijska ureditev sanacijske izjeme. Sanacijski privilegij je namenjen oprostitvi podaje obvezne ponudbe, ob dosegu kontrolne udeležbe v ciljni družbi v sanacijske namene. Zakonodajalec je s tem uzakonil privilegirano doseganje kontrolne udeležbe v ciljni družbi, z namenom varovanja interesov vlagateljev. Izjema od podaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijski privilegij predstavlja v vseh treh obravnavanih državah korekcijo togega instituta obvezne ponudbe za vse vrednostne papirje ciljne družbe, z namenom omogočanja pogojev za enostavnejšo sanacijo družbe.
Ključne besede: Ključne besede: finančno prestrukturiranje, sanacija, izjema od obvezne ponudbe, delničarji, upniki
Objavljeno: 07.08.2012; Ogledov: 1204; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (278,02 KB)

3.
NEPOSREDNI ZAHTEVEK PODIZVAJALCA PO 631. ČLENU OZ
Mateja Špes, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga po ločenih sklopih obravnava odprta vprašanja, ki so se pojavila ali pa bi se lahko pojavila, v zvezi s 631. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki pri podjemni pogodbi ureja neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika. Največ odprtih vprašanj se v pravni teoriji in sodni praksi pojavlja v zvezi z razlago predpostavk neposrednega zahtevka podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika in v zvezi z učinkom postopka insolventnosti nad izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Ker glavni naročnik ni pogodbena stranka podizvajalca, je določba 631. člena OZ obravnavana tudi kot izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij. Posebne obravnave je v nalogi deležen še izraz »podizvajalec«, ki ga OZ ne uporablja, vendar je splošno uveljavljen tako v sodni in poslovni praksi kot tudi v pravni teoriji. Za primerjavo je predstavljeno, kako izraz »podizvajalec« uporabljata in urejajta Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) in Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev (FIDIC). V nalogi je analizirana tudi pravna narava pravice podizvajalca iz 631. člena OZ, glede katere v teoriji obstaja več različnih stališč. Predstavljena pa je tudi možnost podizvajalca, da neposredni zahtevek v razmerju do glavnega naročnika zavaruje z začasno odredbo na podlagi pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Ključne besede: podjemna pogodba, podizvajalec, glavni naročnik, izvajalec, neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika, izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij, stečaj izvajalca, začasna odredba
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2271; Prenosov: 499
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
RAZVOJ DOKTRINE ''IN HOUSE'' NAROČIL SKOZI PRIZMO ODLOČITEV SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Blaž Podergajs, 2015, diplomsko delo

Opis: Področje javnih naročil sproža številna pravna vprašanja in razprave glede učinkovitega pravnega urejanja. Javna naročila predstavljajo velik del bruto domačega proizvoda , zato bi moral biti pristop k ureditvi tega področja bolj sistematičen in usmerjen k razvoju kakovostne javno naročniške zakonodaje. Vendar je bilo to področje zaradi potreb prilagajanja pravu Evropske unije podvrženo predvsem ad hoc spremembam zakonodaje, ki niso bile naravnane v smeri uporabne in enostavnejše zakonodaje. Kot posledica tega se vse pogosteje srečujemo z netransparentnostjo, prezapletenostjo in korupcijskimi tveganji v postopkih javnega naročanja. Kot eno izmed osrednjih vprašanj v pravu javnih naročil se je tako pojavilo razlikovanje med postopki oddaje javnih naročil, pri katerih je javni razpis obvezen, in postopki oddaje naročil, pri katerih javni razpis ni obvezen. Namen diplomskega dela je predstaviti institut notranjih izvajalcev oziroma doktrino Teckal, ki predstavlja legitimno izjemo od uporabe pravil o javnem naročanju, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Omenjeni institut nima podlage v direktivah s področja javnih naročil, ampak ga je priznalo Sodišče Evropske unije in ga skozi sodno prakso izkristaliziralo. V tej zvezi je najprej obravnavan zakonodajni okvir javnega naročanja, ki ga je oblikoval naš zakonodajalec, in relevantne izjeme s tega področja, pri čemer je nujno obravnavanje direktiv Evropske unije, ki urejajo zadevni sektor. Osrednjega pomena je preučitev in razvoj pogoja organizacijske ter gospodarske odvisnosti notranjega subjekta, ki opredeljujeta ta institut. Čeprav je sodišče v bogati sodni praksi postavilo jasna merila in okvire, ta izjema ni bila dosledno prenesena v nacionalno ureditev in končno tudi v »novo« direktivo, ki bo predmet implementacije v prihodnosti.
Ključne besede: javno naročilo, izjema od javnega naročanja, doktrina Teckal, in-house naročilo, Direktiva 2014/24/EU
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 988; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (879,91 KB)

5.
Argument teleološke redukcije v praksi slovenskih sodišč
Gaj Terzič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava argument teleološke redukcije. Argument temelji na rezultatu teleološke metode razlage, ki pa je zagotovo teoretično ena najbolj spornih metod razlage pravnih aktov. Opredelitev objektivnega smisla oz. namena (ratio legis) je pogosto zapleteno in problematično opravilo. Običajno je rezultat razlage omejen z jezikovnim okvirom norme, vendar teleološka redukcija pripisuje besedilu pomen, ki ga jezik besedila ne podpira. Njen rezultat je celo »contra verba sed secundum rationem legis«, zato je še bolj sporna. Argument teleološke redukcije podpira tezo, da se pravno pravilo ne nanaša na konkretni primer, če je rezultat njegove uporabe (tj. pravna posledica oz. sankcija) v konkretnem primeru v nasprotju z namenom zakona. Zaradi navedenega je potrebna posebna previdnost pri iskanju namena. Teorija govori o težkih primerih, ki temeljijo na tehtanju in uravnoteženju. V tem primeru nimamo opravka zgolj z razlago ampak z nadaljnjim razvijanjem prava oz. doktrino zapolnjevanja pravnih praznin. V prvem delu avtor z namenom opredelitve teleološke redukcije obravnava teleološko razlago, primerjalno obravnava nekatere povezane ustaljene kanone razlage, primerja pravno praznino, ki se zapolnjuje s teleološko redukcijo, s pravo klasično pravno praznino in ugotavlja, da je razlika do pravih praznin bistvena, saj ne gre za odsotnost pravne ureditve, ampak za praznino, ki se pojavi kot posledica interpretacije (prekrita oz. vrednostna praznina). Obravnavani so vidiki, zaradi katerih je razlikovanje pomembno. V zadnjem poglavju je predstavljena sodna praksa uporabe argumenta teleološke redukcije.
Ključne besede: teleološka redukcija, interpretacija, teleološko razlogovanje, ratio legis, reductio ad absurdum, izjema, analogija, pravna praznina, prekrita praznina, sodna praksa.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 931; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (978,71 KB)

6.
Pravni problemi izvajanja javnih služb s področja ravnanja z odpadki v regijskih centrih
Mojca Angela Tolič- Kukovec, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je analiza možnosti za podelitev koncesije brez razpisa za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki. Navedeno zlasti zaradi predhodnih dogovorov med občinami in izvajalci gospodarskih javnih služb, ki so že v naprej določili konkretnega izvajalca gospodarskih javnih služb. V ZGJS obstaja osnova za neposredno podelitev koncesije, vendar pa je bila zlasti zaradi odsotnosti pogojev za takšno podelitev v nacionalnem pravu, potrebna analiza, ali je podelitev koncesije brez razpisa skladna s pravom EU, zlasti z Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Direktiva poleg ostalih izjem ureja tudi dve izjemi od obvezujoče uporabe njenih določb, ki sta pomembni v zadevni problematiki in sicer izjemo »in-house« razmerij in izjemo horizontalnega sodelovanja. Za obe izjemi direktiva določa pogoje, ki morajo biti v konkretnem razmerju kumulativno izpolnjeni, da neko razmerje izpolnjuje pogoje za njuno uporabo. V dispoziciji postavljena hipoteza je predvidela, da je neposredna koncesija dopustna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v regijskem centru, tako na osnovi izpolnjevanja pogojev po doktrini »in house« razmerij, kakor tudi na osnovi izpolnjevanja pogojev horizontalnega sodelovanja. Ta hipoteza ni bila v celoti potrjena, saj se je ugotovilo, da vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo izjeme »in-house« v konkretnem razmerju niso bili izpolnjeni. Drugi del hipoteze, ki se je nanašal na možnost uporabe izjeme horizontalnega sodelovanja, pa se je zaradi vseh izpolnjenih pogojev v konkretnem razmerju, izkazal kot potrjen. Pri obravnavi posameznih vprašanj se je ugotovilo, da ZVO-1 ni dovolj natančno določil obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, saj ni določil vrste komunalnih odpadkov, na kateri se ti gospodarski javni službi nanašata. Analiza ureditve javnega podjetja, kot oblike izvajanja gospodarskih javnih služb po ZGJS, je pokazala, da le-ta ni ustrezna. V zvezi z analizo možnih podlag za uporabo gospodarske javne infrastrukture se je izkazalo, da sta smiselni obliki poslovni najem in prenos gospodarske javne infrastrukture v last izvajalcu. Na področju državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov se je ugotovilo, da je država podelila koncesijo brez razpisa, čeprav niso bili podani pogoji za neposredno podelitev. Problematika mariborskega regijskega centra za ravnanje z odpadki je nazorno pokazala, da država ni ustrezno uredila več nivojskega ravnanja z odpadki, zlasti ne drugega nivoja, kamor sodita gospodarski javni službi, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki.
Ključne besede: gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, koncesija brez razpisa, izjema »in-house«, izjema horizontalno sodelovanje;
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 865; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Ključne besede: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 561; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (881,34 KB)

8.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici