| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije
Vera Savić, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije, kakor tudi doseči zastavljene cilje, ki temeljijo na znanju in usposobljenosti anestezijskih medicinskih sester, da prepoznajo možnosti za nastanek krvavitve, poznajo načine dajanja transfuzije in pravilnega ukrepanja, ter zdravstveni negi pacienta v času operacije in nadomeščanja izgubljene krvi s transfuzijo. V sklopu diplomskega dela smo predstavili problem krvavitve in nadomeščanja izgube krvi s transfuzijo, kar v današnjem času predstavlja velik zdravstveni problem. V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivni raziskovalni pristop in metodo kompilacije. Delo je sestavljeno iz dveh teoretičnih delov, ki vsak po svoje opiše zastavljeno problematiko. V prvem, medicinskem delu, predstavimo anestezijo, operacijo, krvavitev, hemoragični šok in transfuzijo. V drugem delu pa opisujemo vlogo medicinske sestre pri problemu nadomeščanja krvi s sistemom za avtotransfuzijo Cell Saver 5, njegovo uporabo in delovanje ter kot najpomembnejše, zdravstveno nego takšnega pacienta, spremljanje njegovega stanja v času anestezije in operacije. Pomembno je, da anestezijska medicinska sestra s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k doseganju ciljev tako samostojno kot v delovanju s celotnim timom v času operacije, da pravočasno prepozna znake, ki lahko vodijo v hemoragični šok, zna v določenem trenutku pravilno ukrepati in s tem pripomoči k ohranitvi bolnikovega življenja.
Ključne besede: medicinska sestra, izguba krvi, anestezija in operacija, obravnava bolnika
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3278; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

2.
Avtotransfuzija pri vstavitvi endoproteze kolka
Tamara Jager, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Avtotransfuzija je oblika transfuzije, pri kateri sta dajalec in prejemnik krvi ista oseba. Vstavitev endoproteze kolka je je ortopedska operacija kjer je predvidena izguba večje količine krvi, zato je nadomeščanje krvi nujno potrebno. Medicinska sestra ima, pri vseh oblikah avtotransfuzijskega vračanja krvi samostojno vlogo, zato mora poznati potencialne komplikacije. Metodologija: V diplomskem delu smo s tehniko opisne metode dela preučili in opisali znanja, stališča in mnenja slovenske in tuje strokovne literature iz knjig in spleta. Vsebinsko analizo literature smo opravili po modelu PRISMA. Kriteriji za iskanje ustrezne literature so vključevali strokovna dela v časovnem okviru 13 let, polno dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku ter aplikacijo spodaj navedenih ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da se avtotransfuzije kot najvarnejše metode vračanja krvi poslužujejo po vsem svetu. Med najpogosteje uporabljenimi pri vstavitvi endoproteze kolka sta medoperativna in pooperativna avtotransfuzija, ki učinkovito zvišujeta pooperativne vrednosti Hb v krvi, s tem pa se zmanjšuje hospitalizacija in pospešuje okrevanje po operativnem posegu. Diskusija in zaključek: Število ortopedskih operativnih posegov kolka se v zadnjih letih tudi na račun staranja prebivalstva povečuje. Zaradi številnih komplikacij, kontraindikacij in visokih finančnih stroškov ob izvajanju, pa strmo narašča aplikacija avtotransfuzije.
Ključne besede: avtologna transfuzija, medoperativna avtotransfuzija, pooperativna avtotransfuzija. skrb za pacienta po avtotransfuziji, izguba krvi med operacijo
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (935,32 KB)

3.
DINAMIKA HEMOGLOBINA MED OPERATIVNIMI POSEGI V SPLOŠNI ANESTEZIJI IN NADOMEŠČANJE TEKOČIN Z UPORABO CELL SAVER 5
Sandra Tijanič, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Vsak večji operativni poseg predstavlja nevarnost povečane izgube krvi, na kar moramo biti pripravljeni. Sprva apliciramo kristaloidne in koloidne raztopine, nato pa glede na vrednost hemoglobina, ki se v teh primerih naglo zniža, nadaljujemo z zdravljenjem s KE in krvnimi derivati. Namen: Namen je ugotoviti, ali lahko s CS 5 v celoti nadomestimo izgubljen volumen krvi, kdaj lahko nadomestimo izgubo krvi s kristaloidi in koloidi ter katere vrednosti hemoglobina predstavljajo indikacijo za zdravljenje s KE. Raziskovalna metodologija in metode: S kvantitativno analizo rezultatov smo izvedli presečno enocentrično raziskavo. Podatke smo zbirali s metodo opazovanja. V raziskavo smo vključili 19 primerov iz različnih kirurških področij. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da pri uporabi CS 5 izgubljenega volumna krvi ne moremo nadomestiti v celoti. V primerih izgube krvi 800 - 1500 ml lahko izgubljen volumen nadomestimo s kombinacijo kristaloidnih in koloidnih raztopin. Prav tako ugotavljamo, da je zdravljenje s KE indicirano glede na vrednosti hemoglobina. Diskusija in zaključek: Pri masivnih krvavitvah je pomembno, da izgubljen volumen krvi hitro pričnemo nadomeščati s kristaloidnimi in koloidnimi raztopinami, nato pa z zdravljenjem s KE, SZP in TP v razmerju 6:6:1, po potrebi pa apliciramo še pripravke fibrinogena. Pomembno je, da poskušamo krvavitev hitro ustaviti z diagnostiko in kirurško hemostazo.
Ključne besede: Izguba krvi, kristaloidi, koloidi, avtotransfuzija, krvni derivati.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici