1. Posodobitev voznega parka v Šolskem centru Pek d.o.o. : diplomsko deloDejan Teran, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira potrebo po posodobitvi voznega parka Šolskega centra Pek d.o.o., ki se ukvarja s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil. Vozila, ki jih uporablja Šolski center Pek d.o.o. so na dizelski in bencinski pogon, ki pa negativno vplivajo na okolje, zato se podjetje spogleduje z zamenjavo s prijaznejšimi alternativnimi vozili.
Analiza obstoječega stanja voznega parka kaže, da podjetje uporablja štiri vozila, ki povzročajo onesnaževanje zraka in visoke stroške goriva. Skozi diplomsko delo so predstavljene alternative za zamenjavo voznega parka, pri čemer pa se pojavljajo težave z ukinitvijo vozil na notranje izgorevanje, saj so le ta opremljena z ročnim menjalnik, ki je po aktualni zakonodaji potreben za poučevanje, da lahko kandidati po opravljenem izpitu vozijo tako vozila z ročnim kot avtomatskim menjalnikom. Nadalje smo v predlogi rešitev podali predloge oziroma rešitve za zamenjavo vozil na fosilna goriva, z vozili na električni pogon.
Ključne besede: šolski center, motorna vozila na notranje izgorevanje, vozni park, zamenjava vozil, onesnaževanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. |
3. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE OBREMENJEVANJA OKOLJA Z UPORABO ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOVTina Despotovič, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali električna vozila res pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Tema bo obravnavala celoten življenjski cikel električnega avtomobila. Pri tem bo obravnavana zgodovina nastanka električnega avtomobila ter onesnaževanje zraka, ki nastaja z uporabo tako električnih vozil kot vozil z notranjim izgorevanjem. Sledil bo opis izdelave izdelka in njegove porabe ter problemi, ki se pojavljajo ob tem. Zadnji del diplomske naloge bo zajemal analizo škode, ki jo povzroča uporaba baterije ter predlagane izboljšave, vezane na odpadke, povzročene z uporabo baterije. V nadaljevanju bo opravljena primerjava električnega avtomobila z avtomobilom na bencinski/dizelski pogon ter primerjava dveh vrst baterij. V namen primerjave bosta uporabljeni SWOT-analiza in metoda kompilacij. Na koncu bo izveden poskus ocene, koliko bi lahko posameznik znižal obremenjevanje ozračja in ogljični odtis, če bi za prihod na fakulteto uporabljal električni avto.
Ključne besede: Električni avto, življenjski cikel, onesnaževanje okolja, emisije CO2, vozila na notranje izgorevanje...
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1262; Prenosov: 209
Celotno besedilo (929,37 KB) |
4. Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnostiPrimož Kmetič, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih.
Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti.
Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad.
Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 354
Celotno besedilo (781,76 KB) |
5. Uporaba kreativnih tehnik v superviziji za obvladovanje stresa v zdravstveni negiBlažka Garmut, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Stres in posledično izgorevanje sta del vsakdanjika številnih medicinskih sester. Povzročitelji stresa v zdravstveni negi so številni – troizmenski delavnik, primanjkovanje kadra, časovna stiska, slabi odnosi z nadrejenimi in sodelavci, preobremenjenost, agresivno vedenje pacientov ali svojcev itd. Kot podporna metoda za boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu, se vedno pogosteje uveljavlja klinična supervizija. V supervizijskem procesu je ključnega pomena refleksija. Za poglobljeno razumevanje dogodkov iz prakse, si supervizor lahko pomaga s kreativnimi tehnikami. Kreativno izražanje pa je nenazadnje lahko tudi način izražanja čustev in sprostitve.
Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature, rezultate smo prikazali po PRISMA diagramu.
Rezultati: Supervizija se pogosto uspešno uvaja v tim zdravstvene nege, med drugim z namenom zmanjševanja stresa. Pri slednjem je uspešna tudi uporaba umetnostne terapije. Kreativne tehnike, uporabljene v umetnostni terapiji, je moč integrirati tudi v supervizijo medicinskih sester, kjer rezultati kažejo na uspešnost pri zmanjševanju stopnje stresa in posledičnega izgorevanja. Supervizanti v procesu supervizije velikokrat odkrijejo nove načine spopadanja s stresom.
Sklep: Področje še ni dobro raziskano, kažejo pa se zametki uspešnosti pri uvajanju kreativnih tehnik z namenom spopadanja s stresom. Za izvajanje tovrstne supervizije je potreben strokovno usposobljen supervizor, lahko pa bi se uspešno implementirale vsaj nekatere kreativne tehnike v že ustaljenih supervizijskih skupinah.
Ključne besede: umetnostna terapija, kreativnost, izgorevanje, tim zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - AvstrijaAnton Holc, 2018, magistrsko delo Opis: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije).
V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza).
Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege.
Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 10500; Prenosov: 260
Celotno besedilo (919,26 KB) |
7. |
8. Vzroki in posledice stresa ter primerjava le-tega v določenih samostojnih podjetjihAnja Krajnc, 2017, magistrsko delo Opis: Dandanes se nenehno srečujemo s številnimi obveznostmi, problemi, nenehnim hitenjem in pomanjkanjem časa in stres za nas predstavlja nekaj neizogibnega. Pojavil se je že pred tisočletji, ko je ljudem pomagal skozi preživetje, danes pa za ljudi predstavlja zahrbtnost in nasploh nekaj slabega. Ljudje stresu ne posvečajo dovolj časa in pozornosti, kar pa predstavlja največje posledice. Ob pojavu stresa se pri posamezni osebi lahko pojavijo številni simptomi, in sicer telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni.
Stres je zaradi vseh svojih posledic, ki jih povzroča, dobil pri ljudeh negativno podobo, čeprav stres do neke mere ljudem koristi. Pospeši človekovo storilnost, ga napolni z dodatno energijo in daje motivacijo za delo. Kadar posameznik stresa ne zna oziroma ga več ne more obvladati, pa stres presega njegove sposobnosti in ima negativen vpliv. Kar dokazuje, da je stres večdimenzionalen pojav, saj lahko obenem na človeka vpliva pozitivno ali negativno. Pojavlja se vsakodnevno ali občasno, povzročijo pa ga lahko notranji ali zunanji dejavniki, lahko ima kratkotrajen ali dolgotrajen vpliv.
Magistrsko delo vsebuje teoretični kot tudi empirični del. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili stres na splošno ter se osredotočili na vzroke in posledice stresa zaposlenih na delovnem mestu, navedli pa smo tudi, kako premagati stres pri posamezniku. Stres postaja zelo velik problem delovnega sveta. Ne prizadene samo zaposlenega v podjetju, ampak tudi podjetje samo. Izhaja lahko iz delovnega okolja zaposlenega, delovnega mesta, kulture podjetja, medsebojnih odnosov ipd. Stres lahko vpliva pozitivno in tako poveča storilnost zaposlenih. V primeru negativnega vpliva pa to za podjetje lahko predstavlja zelo velik strošek.
V empiričnem delu magistrskega dela smo skušali teorije različnih avtorjev podkrepiti z raziskavo, do katere smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bilo pripravljeno izpolniti 21 samostojnih podjetnikov. Skupno je bilo v anketni vprašalnik vključenih 26 oseb, od tega 21 lastnikov samostojnih podjetji in 5 zaposlenih v izbranih podjetjih. S pomočjo programa SPSS smo opravili analizo pridobljenih odgovorov in preverili hipoteze, ki smo jih zastavili v magistrskem delu. S pomočjo raziskave smo ugotovili, kateri so najpogostejši dejavniki, ki pri zaposlenih povzročajo stres. Ugotovili smo, kakšen vpliv ima stres na psihično stanje zaposlenih, katere so najpogostejše zdravstvene težave zaposlenih. Ugotovili smo, ali ima stres na delovnem mestu vpliv na njihovo razporejanje časa in ali čas koristijo, kot bi si ga želeli. Ugotovili smo, da zaposlenim največji vir stresa predstavlja preveč dela in sprejemanje pomembnih odločitev ter, da zaposleni, ki svojega časa ne razporejajo, kot bi si želeli, poročajo o več vedenjskih znakih prekomernega stresa.
Ključne besede: Stres, vrste stresa, stresorji, stres na delovnem mestu, vzroki stresa, posledice stresa, izgorevanje.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1722; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. ANALIZA MOBINGA IN IZGORELOSTI V PRODAJNI FUNKCIJI V FARMACEVTSKI INDUSTRIJIDamjana Topolšek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problem mobinga in izgorevanja med strokovnimi sodelavci v prodajni funkciji v farmacevtski industriji. V teoretičnem delu smo predstavili kako strokovni sodelavci širijo ustrezne informacije o zdravilih zdravnikom, delo in vodenje strokovnih sodelavcev, pojavnost mobinga, stresa, izgorelositi in raziskali vzroke ter posledice za žrtev in organizacijo. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnika ugotavljali razširjenost mobinga in izgorelosti tistih strokovnih sodelavcev v farmacevtskih podjetjih v Sloveniji, ki so se zaposlili na delovnem mestu strokovnega sodelavca pred letom 2008, torej pred gospodarsko krizo in opravljajo to delo še v obdobju gospodarske krize, torej od 2008 do 2016. Podatke smo pridobili s anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu strokovnih sodelavcev. Anketiranje strokovnih sodelavcev je potekalo anonimno. Pravilno izpolnjenih je bilo 71 anketnih vprašalnikov. Raziskava je pokazala, da je razširjenost mobinga in izgorelosti strokovnih sodelavcev v obdobju gospodarske krize višja kot pred pojavom gospodarske krize. Mobing nad strokovnimi sodelavci v farmacevtski industriji je pogosteje izvajan s strani vodij in višjega managementa. Ugotovili smo, da razširjenost mobinga med strokovnimi sodelavci pomembno vpliva na njihovo zdravje. Razširjenost mobinga je večja pri strokovnih sodelavkah kot pri strokovnih sodelavcih.
Ključne besede: mobing, izgorevanje, stres, strokovni sodelavci, gospodarska kriza.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 1419; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,85 MB) |
10. VPLIV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA NA ZMANJŠANJE IZGORELOSTI MEDICINSKIH SESTERVeronika Ivartnik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Izgorevanje je postal resen problem današnjega časa. Vpliva tako na izgorelo osebo, kot na osebe, ki so z njo v stiku. Prav tako vpliva na celotno organizacijo, delodajalca, paciente, družino, predvsem pa ohromi posameznika, ki lahko zaradi izgorelosti izgubi službo, zdravje, ugled, notranji mir. Zaradi nenehnega tehnološkega razvoja se spreminjajo osnovne vsebine dela in obremenitve zaposlenih. Obremenitve nastajajo zaradi neugodnih pogojev, predvsem pa so na udaru psihične obremenitve, značilne za storitvene dejavnosti. Posledice teh obremenitev pa vodijo k pogostejšemu doživljanju stresa in posledično vseh s stresom povezanih bolezni, ena izmed njih je izgorelost.
V teoretičnem delu naloge smo predstavili znake in faze izgorelosti, prav tako smo predstavili dejavnike tveganja za nastanek izgorelosti. Opisali smo nekaj tehnik nevrolingvističnega programiranja, s katerimi se izognemo stresnim situacijam in posledično izgorelosti. V nadaljevanju smo opravili raziskavo s pomočjo ankete, s katero smo zbrali podatke za nadaljno analizo, na podlagi vzorca medicinskih sester. Izpolnile so ga diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prišli smo do ugotovitev, da je njihovo delo močno podvrženo izgorelosti, ter da uporaba tehnik in veščin nevrolingvističnega programiranja pomaga oziroma preprečuje izgorelost. Izkazalo se je, da tehnike in veščine nevrolingvističnega programiranja, ki jih uporabljajo na nezavedni ravni, ne vplivajo na izboljšane odnose s sodelavci. Ugotovljeno je bilo, da izgorelost ne vpliva na strokovnost dela medicinskih sester.
Ključne besede: Medicinska sestra, izgorevanje, nevrolingvistično programiranje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2016; Ogledov: 1744; Prenosov: 194
Celotno besedilo (5,98 MB) |
