| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoprijemanje vodje negovalnega tima z zdravstvenim absentizmom
Vita Klobučar, 2023, magistrsko delo

Opis: V delovnem okolju, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je tudi večja verjetnost, da bo prisotnega manj zdravstvenega absentizma. Z lastno raziskavo smo tako želeli ugotoviti, kako absentizem posredno in neposredno vpliva na vodjo oddelka ter preostali negovalni tim. Metode: uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji raziskovanja na podlagi polstrukturiranega intervjuja med vodji 5 oddelkov terciarnega zavoda. Pridobljene odgovore smo analizirali s pomočjo kod in kategorij. Iz deskriptivnih kod smo ustvarili 8 tem in 19 podtem, ki smo jih predstavili tabelarično. Rezultati: absentizem je v raziskanih oddelkih terciarnega zavoda pogosta težava. Najpogostejši vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni zaposlenih, odsotnosti zaradi nege otrok ter psihofizične bolezni kot posledica preobremenjenosti na delovnih mestih. Vodje se največkrat poslužijo prerazporeditev, ki pa niso vedno lahko obvladljive, kar se nemalokrat zrcali na kakovosti opravljenega dela. Vodje največkrat ocenjujejo, da je vzrok za problematiko absentizma predvsem pomanjkanje kadra. Razprava in sklep: skrb za zdravo delovno okolje in odnose ima voditeljstvo, ki je prvo odgovorno za ukrepe na področju zmanjšanja pojava zdravstvenega absentizma.
Ključne besede: odsotnost z dela, zdravstveni delavec v zdravstveni negi, izgorelost, bolniški stalež
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

3.
Izgorelost zaposlenih: vzroki in posledice
Jure Jenko, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge smo najprej na splošno pogledali kaj sploh je izgorelost in kako na njo gledajo različni avtorji. V tem poglavju smo predelali simptome in stopnje izgorelosti, prav tako smo primerjali razlike med izgorelostjo in stresom. V naslednjem poglavju smo se ukvarjali z vzroki zaradi katerih pride do izgorelosti. Najprej smo pregledali vzroke povezane s posameznikom, kasneje z delovnim okoljem in nazadnje z zasebnim življenjem posameznika. V zadnjem teoretičnem poglavju pa je bil poudarek na posledicah in okrevanju po izgorelosti. Ta poglavje smo razdelili na psihološke in fiziološke posledice in posledice povezane z organizacijo. Na koncu je sledilo okrevanje in različne metode povezane s tem. Kasneje smo anketirali naključne zaposlene osebe predvsem z namenom, da ugotovimo kakšno je poznavanje simptomov izgorelosti in splošna ozaveščenost o vzrokih in posledicah. Prav tako nas je zanimalo v kolikšni meri zaposleni prejemajo informacije o izgorelosti s strani organizacije v kateri so zaposleni in če jim v podjetju nudijo kakršnakoli izobraževanja in delavnice, ki bi večale ozaveščenost o tej tematiki in jo posledično preprečevale. Intervjuvali smo tudi tri osebe, ki so pred časom že izgorele in so si po tej grozni bolezni že opomogle. V naših dveh analizah smo ugotovili, da nekaj ozaveščenosti o izgorelosti ljudje še vseeno imajo, predvsem so zelo dobro prepoznali simptome izgorelosti. Osebe, ki so bile priče izgorelosti nekoga v njihovi bližini so bolje ozaveščene o vzrokih in posledicah izgorelosti, kot osebe, ki tega niso izkusile. Ugotovili smo tudi, da o ozaveščenosti med mlajšimi in starejšimi ljudmi ni razlik. Najbolj pomembna ugotovitev te raziskave pa je bila, da zaposleni ne prejemajo ustreznih informacij glede izgorelosti s strani organizacij v katerih so zaposleni.  Zaradi teh ugotovitev svetujemo vsem organizacijam, da izvajajo čim več izobraževanj, ki so povezane s to tematiko, saj bo večja ozaveščenost o izgorelosti pripomogla k zmanjšanju procenta izgorelih ljudi in posledično manjše finančne izgube za podjetje. 
Ključne besede: Izgorelost, zaposleni, stres, organizacija
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
Izgorelost in spoprijemanje s stresom med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči
Jure Nežmah, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Izgorelost predstavlja glavni vzrok za slabše dušeno in fizično zdravje, posledično lahko vpliva tudi na kakovost oskrbe pacientov. Med skupinami, ki so najbolj podvržene izgorelosti, so tudi izvajalci nujne medicinske pomoči. V njihovem delovnem okolju se srečujejo s časovnimi pritiski in travmatskimi situacijami. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti in kako se s stresom spoprijemajo izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči. Metode: Raziskava temelji na metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz demografskega dela, vprašalnika MBI-HSS in vprašalnika COPE-Brief. Sodelovalo je 88 izvajalcev zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči v Savinjski statistični regiji. Rezultati: Izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti ter zmerno stopnjo izgorelosti v dimenzijah depersonalizacije in osebne izpolnitve. Najvišja stopnja izgorelosti se pojavlja med zdravniki. Spoprijemanje s stresom, ki je usmerjeno v problem, je najpogosteje uporabljen mehanizem spopadanja s stresom. Med delovno dobo in stopnjo izgorelosti nismo ugotovili povezave. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo na pomembno razširjenost izgorelosti med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči, pri čemer se med zdravniki pojavljajo najvišje stopnje izgorelosti. Učinkoviti mehanizmi spoprijemanja s stresom so ključnega pomena za obvladovanje in zmanjševanje stopnje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, spoprijemanje s stresom, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev na klinični populaciji : magistrsko delo
Valerija Podlesnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Ključne besede: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije
Krešo Antonić, 2023, diplomsko delo

Opis: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvu
Darja Sitar Stopajnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Ključne besede: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Boštjan Polenčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli. Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela. Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Ključne besede: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (444,08 KB)

9.
Vpliv kakovosti delovnega okolja zaposlenih v zdravstveni negi na tveganje za pojav sindroma izgorelosti
Katja Godec, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena nega spada med poklice, ki so v večji meri izpostavljeni obremenitvam ter imajo visoko stopnjo ogroženosti za sindrom izgorelosti. Obremenitve, kot so stres, težki in agresivni pacienti na delovnem mestu, postajajo vse intenzivnejše in pogosto vodijo v nekakovostno delovno življenje in posledično v proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo delovno okolje ter v kolikšni meri kakovost delovnega okolja vpliva na tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Metode: Empirični del zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument za raziskovanje sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno kakovosti delovnega okolja (WRQoL) in oceno stopnje izgorelosti (BAT). Raziskava je potekala med zaposlenimi v zdravstveni negi na sekundarni ravni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike z uporabo programa IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultati: Stopnja poklicne izgorelosti pri medicinskih sestrah se je v naši raziskavi izkazala za nizko, vendar so udeleženci navedli visoko stopnjo stresa na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja medicinskih sester je bila na zmerni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna povezava med kakovostjo delovnega okolja in tveganjem za pojav sindroma izgorelosti (p < 0,001). Razprava in zaključek: Nezadovoljstvo z delom vodi do večje stopnje nekakovostnega delovnega življenja in povečanega tveganja za nastanek pojava izgorelosti, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege. Rešitev k zmanjševanju izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in k njeni prepoznavnosti vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, medicinska sestra, kakovost delovnega okolja
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (991,87 KB)

10.
Vpliv usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost
Barbara Budja, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost. V teoretičnem delu smo opredelili oba koncepta in predstavili posamezne dejavnike, ki vplivajo tako na usklajevanje dela in zasebnega življenja kot tudi na stopnje izgorelosti. Dejavnike pa smo razdelili na organizacijske in posameznikove ter notranje in zunanje. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo dela. Raziskavo smo izvedeli med naključno izbranimi posamezniki. V raziskavi smo preverjali, kateri dejavniki na posameznikovi in organizacijski ravni vplivajo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter na izgorelost ter ali nanju vplivajo enaki dejavniki. Zanimalo pa nas je tudi, ali težave pri ustaljevanju poklicnega in zasebnega življenja vplivajo na izgorelost. Ugotovili smo, da na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vplivajo predvsem organizacijski dejavniki, na stopnje izgorelosti (izčrpanost, utrujenost in izgorelost) pa bolj vplivajo tako dejavniki na posameznikovi kot tudi organizacijski ravni. Ugotovili smo tudi, da težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja vplivajo na izgorevanje posameznika. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je čedalje pomembnejša tema znanstvenikov in kadrovikov, saj ta vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in ohranjanje zdravega kadra. Posamezniki, ki se srečujejo s težavami pri usklajevanju, so namreč bolj utrujeni in izgoreli. Ker je delo danes postalo pomemben del posameznikovega življenja, je treba raziskati področje vpliva usklajevanja dela in zasebnega življenja na izgorevanje zaposlenih.
Ključne besede: usklajevanje, izgorelost, stopnje izgorelosti, dejavniki, vpliv
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici