Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni in babiški negi spadajo v skupino poklicev, ki so v intenzivnem razmerju dela z žensko, otrokom in družino. Srečujejo se z obremenjujočim delovnim okoljem, ki ima vpliv na zadovoljstvo in proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti stopnjo in razloge zadovoljstva zaposlenih v povezavi s sindromom izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno zadovoljstva (MSQ) in stopnjo izgorelosti (CBI). Raziskava je potekala med zaposlenimi na Oddelku za perinatologijo terciarne ravni zdravstvenega varstva. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0. Rezultati: Rezultati kažejo, da so zaposleni navedli zmerno raven zadovoljstva na delovnem mestu. Nezadovoljstvo se je izražalo v politiki dela ustanove, plačilu in količini dela. Udeleženci so navedli nizko stopnja izgorelosti. Torej obstaja statistično pomembna povezava med zadovoljstvom na delovnem mestu in pojavom izgorelosti (p < 0,001). Razprava in Zaključek: Nezadovoljstvo zaposlenih predstavlja višjo možnost razvoja sindroma izgorelosti, s čimer vpliva na obravnavo žensk, otrok in družin. Potrebno je iskanje strategij obvladovanja stresa in osveščanje o sindromu izgorelosti med zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi.
Ključne besede: babica, medicinska sestra, perinatologija, zadovoljstvo pri delu, izgorelost na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA). En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05).
Ključne besede: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Urejeno delovno okolje ima ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Delavec, ki v svojem delovnem okolju ne doživlja pretiranih pritiskov in ima ustrezne delovne pogoje, ima boljše možnosti za ohranjanje svojega psihofizičnega zdravja ter razvoj svojih delovnih sposobnosti. S tem se dviguje produktivnost in kakovost opravljenega dela, kar koristi tako posamezniku kot tudi celotni organizaciji. Hkrati pa se delavec, ki nima urejenega delovnega okolja in pogojev, lahko sooča z različnimi negativnimi posledicami, kot so povečan stres, izgorelost ter slabši delovni rezultati. V zaključnem delu smo se osredotočili na problem delovne preobremenjenosti paznikov v Sloveniji. Glavni cilj dela je bil analizirati delovno obremenitev v zaporskem okolju in ugotoviti, kakšne posledice to povzroča paznikom. Uporabljene metode zaključnega dela obsegajo pregled tako tuje kot tudi domače literature, ki se nanaša na temo izgorelosti, stresa in preobremenjenosti z delom ter na delo v zaporskem okolju. Poleg tega smo izvedli tudi kvalitativno študijo, v kateri smo s pazniki iz ZPKZ Ljubljana izvedli polstrukturirane intervjuje. Analiza odgovorov respondentov je pokazala, da pazniki v ZPKZ Ljubljana pogosto doživljajo visoko stopnjo stresa in izgorelosti zaradi preobremenjenosti z delom in neustreznega delovnega okolja. Izpostavili so tudi nekatere specifične dejavnike, kot so kadrovski manko, tujci in več birokracije, ki so se v zadnjih letih pojavili kot dodatni vir stresa in obremenitve. Vse to je ustvarilo delovno okolje, v katerem so zaporski delavci nezadovoljni in preobremenjeni.
Ključne besede: pravosodni policisti, pazniki, zaporsko okolje, preobremenjenost, stres, izgorelost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli pregled splošnega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti v času epidemije covida-19 pri zaposlenih, ki so opravljali svoje delovne zadolžitve na domu. Teoretični del magistrskega dela se najprej na splošno dotakne pojma epidemije covida-19 in ukrepov za obvladovanje epidemije. Pregledane so ključne točke za preprečevanje pandemske izčrpanosti, saj je tovrstna utrujenost v končni fazi posledica neprestanega strahu, izolacije, nenehnih sprememb in negotovosti za prihodnost. Osrednja tema magistrske naloge se dotika dela na domu. Opredelili smo, kaj delo na domu je in katere so osnovne zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati za zakonsko ureditev dela na domu. V naslednjem podpoglavju obravnavamo pojem zavzetosti zaposlenih. Pregledali smo, kaj sploh je zavzetost in kako nanjo gledajo različni avtorji. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. Opredeljena so tudi orodja, s katerimi se meri zavzetost zaposlenih. Prek različnih oblik merjenja vodstvo pridobi ustrezne podatke o zaposlenih, o njihovih pogledih in o tem, kaj se lahko izboljša v prihodnje. Opravljen je tudi pregled opredelitev različnih avtorjev na pojem izgorelosti ter simptome stresa in izgorelosti. V nadaljevanju je predstavljena primerjava razlik med stresom in izgorelostjo. Prav tako so obravnavane različne vrste izgorelosti, ki so povezane z delom in načini merjenja izgorelosti. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli analizo obstoječega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti. V okviru naloge je potekala raziskava področja dela na domu v času epidemije covida-19. V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali so bili respondenti zavzeti za opravljanje dela na domu in ali obstajajo razlike med zavzetostjo zaposlenih za delo na domu glede na spol, torej ali so bile ženske enako zavzete za delo kot moški. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja pozitivna povezava med stopnjo zavzetosti zaposlenih in stopnjo izgorelosti pri opravljanju dela na domu. Pri stopnji izgorelosti nas je tudi zanimalo, katera skupina delavcev se je počutila najbolj izgorela glede na starost svojih otrok. Na koncu raziskave pa smo želeli oceniti prisotnost izgorelosti v času epidemije covida-19 v primerjavi s časom pred epidemjo. Glede na to, da se je delo na domu v času epidemije izkazalo kot pozitivno in učinkovito ter je pripomoglo k manjšemu izgorevanju, predalgamo, da tam, kjer je mogoče, ostane možnost dela na domu v celoti ali v hibridni obliki.
Ključne besede: Covid-19, delo na domu, zavzetost, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 39
Celotno besedilo (753,04 KB)

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,25 MB)