| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo
Lucija Zupančič, 2019, magistrsko delo

Opis: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva. Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Ključne besede: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Staranje prebivalstva in programi za omejitev rasti zdravstvenih izdatkov povezanih s staranjem v izbranih državah
Ines Unuk, 2019, magistrsko delo

Opis: Struktura prebivalstva se je in se še bo v EU močno spremenila, zaradi zmanjševanja rodnosti, podaljševanja pričakovane življenske dobe in migracij. Sprememba strukture prebivalstva bo vplivala na svetovno gospodarstvo, največji vpliv pa bo staranje prebivalstva imelo na pokojnine, izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Svetovna politika se bo morala v naslednjih desetletjih soočiti s gospodarskimi, proračunskimi in družbenimi izzivi. Skoraj vse države EU so že prepoznale potrebo po reševanju vpliva staranja na javne finance in socialne modele. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv staranja prebivalstva na izdatke za zdravstvo. V večini držav OECD je poraba za zdravje že prehitela gospodarsko rast. Številne projekcije kažejo da se bo poraba za zdravje še naprej srednjeročno in dolgoročno povečevala, kar pa lahko povzroči izzive fiskalne vzdržnosti nekaterih držav. Na povečevanje izdatkov za zdravstvo vplivajo nove tehnologije, demografske spremembe in institucionalne značilnosti zdravstvenih sistemov. Demografske spremembe zlasti staranje prebivalstva je pomemben dejavnik povečevanja izdatkov za zdravstvo. Starejša populacija potrebuje več zdravstvene oskrbe kot populacija v srednjih letih življenja. V magistrski nalogi smo si izbrali štiri države (Dansko, Italijo, Nizozemsko in Anglijo) za raziskavo programov ki jih države izvajajo za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja. Večina programov je osnovana na osnovi preventive, saj mnoge raziskave potrjujejo da se prav s preventivo da izboljšati način življenja do takšne mere, da smo v poznejših letih bolj vitalni in lahko brez pomoči, dlje časa skrbimo sami zase. Nekaj programov je usmerjenih v mentalno zdravje starejših ljudi, v teh programih starejšim pomagajo da se vključijo v skupnost, da se ne počutijo osamljene. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe starejših ljudi, in posledično zniževanje stroškov zdravljenja, so nekatere države investirale v programe, v katerih se je razvijala nova tehnologija za oskrbo starejših ljudi. S pomočjo nove tehnologije, ki se osredotoča predvsem na elektronsko komunikacijo, je mogoče paciente spremljati neposredno od doma. Kar pa omogoča prihranke pri številnih zdravstvenih storitvah kot je zmanjšanje števila ur v bolnišnični postelji, zmanjšanje obiskov pri fizioterapevtih in delovnih terapevtih. Prav tako pa se je zmanjšal obisk v družinskih in specialističnih ambulant. V magistrski nalogi smo ugotovili da je večina programov za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja prebivalstva, res usmerjena v preventivo, saj lahko danes naredimo največ za naše zdravje v poznejših letih.
Ključne besede: izdatki za zdravstvo, staranje prebivalstva, programi za omejitev stroškov staranja, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 337; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Nives Fištrovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 1045; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (590,51 KB)

4.
SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI ZDRAVSTVENI SISTEM
Marjana Hlebič, 2012, diplomsko delo

Opis: Spremembe nastajajo v zdravstvu iz dneva v dan, saj se spreminjajo potrebe ljudi, teh sprememb pa se ne da uvesti v zdravstveni sistem takoj, ampak se uvajajo postopoma. Slovensko zdravstvo se ubada s težavami financiranja, eden izmed vzrokov zato je tudi ekonomska kriza. Varčevalni ukrepi pa potekajo že od leta 2009, tako so proračunska sredstva znašala v letu 2012 57, 2 milijona evrov in so nižja za 14, 69 milijonov prejšnjega leta. V Avstriji je 25 % vseh izdatkov za zdravstvo financiranih vlada, deželne vlade in lokalne oblasti. V Avstriji imajo tudi koncept holdinga, ki predstavlja povezavo vseh bolnic v eno samo povezano, to je tudi pripomoglo k investicijam v visoko kvalitetno opremo, kar pa je splošni okvir za zdravstveno varstvo. V primerjavi slovenskega in avstrijskega zdravstvenega sistema lahko ugotovimo, da je z financiranjem in upravljanjem z izdatki v Avstriji mnogo boljše kot v Sloveniji, saj ima Avstrija boljše upravljanje z resursi, kvalitetnejšo oskrbo in manj stroškov.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistem, reforma, izdatki in viri financiranja
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 2780; Prenosov: 692
.pdf Celotno besedilo (597,76 KB)

5.
6.
JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI NA PODROČJU ZDRAVSTVA
Ordan Tembeleski, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva predstavljajo sintezo prednosti obeh sektorjev, kjer postane izvajanje javnih storitev učinkovitejše, cenejše in hitrejše. Država kot predstavnica javnega partnerstva si z njimi zagotovi dodatne finančne vire na področju zdravstva in operativne sposobnosti zasebnega sektorja. Takšno sodelovanje javno-zasebnega partnerstva nudi nove poslovne možnosti in hitrejši razvoj slovenskega zdravstva. V nalogi je obravnavano javno-zasebno partnerstvo z vidika ugotovljenih značilnosti, prednosti in slabosti, kot jih trenutno slovensko zdravstvo tudi ponuja. Zaradi nezadostnega dodeljenega deleža javnih izdatkov za slovensko zdravstvo v primerjavi z avstrijskim zdravstvom je država primorana sklepati dodatna javno-zasebna partnerstva za izvajanje učinkovitejših javnih storitev in drugih nujno potrebnih investicijskih vlaganj v slovensko zdravstvo. V nalogi so opisani trenutni problemi zdravstva in tudi predlogi za učinkovitejše delovanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Uporaba javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstva je nujna in predstavlja trajno rešitev za že tako slabo zdravstvo v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javne storitev, zdravstvo, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2685; Prenosov: 583
.pdf Celotno besedilo (319,04 KB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici