| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Soočanje staršev z otroško hospitalizacijo in s skrbmi, ki nastanejo s stroški
Valentina Rečnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nekatere dolgotrajne bolezni niso popolnoma ozdravljive, število otrok s temi boleznimi se vsako leto povečuje, kar vodi v zmanjšano kvaliteto njihovega življenja. Starši se velikokrat soočajo z zdravstvenimi in z nezdravstvenimi stroški, ki jim povzročajo finančno negotovost. Namen je, raziskati soočanje staršev s hospitalizacijo otrok in s skrbmi s stroški, ki nastanejo med hospitalizacijo otrok. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja in kvalitativno raziskovanje z intervjujem. Raziskovalni vzorec so bili starši kronično bolnih otrok. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Word in Excel analizirali, obdelali z opisno statistiko ter jih opisno in v tabelah predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši stroški prav nezdravstveni stroški, ki staršem obolelih otrok s pogostejšimi hospitalizacijami povzročajo večje stroške in jih finančno prizadenejo. Največ staršev otrok je sicer informacije o pravicah iz Zakona o zdravstvenem varstvu z zdravstvenim zavarovanjem in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ter o dobrodelnih organizacijah pridobilo s strani drugih zdravstvenih delavcev. Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri prilagajanju otrok in staršev na kronično bolezen. Vzpostavi mora zaupanje, jasno komunicirati, se zavedati svoje odgovornosti pri delu ter stalno nadgrajevati svoje strokovno znanje. V prihodnje bi bilo smiselno usmeriti raziskovanje o nezdravstvenih stroških, saj ti stroški najbolj finančno bremenijo starše.
Ključne besede: osveščenost staršev, dolgotrajno bolan otrok, bolnišnično bivanje, izdatki tekom zdravljenja
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Vzdržen sistem financiranja zdravstva
Matic Hren, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Primerjava pokojninskega sistema Slovenije in Avstrije
Sanja Kosi, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali pokojninski sistem Slovenije s pokojninskim sistemom Avstrije. Predstavili smo demografske spremembe v obeh državah in spreminjanje števila prebivalcev nekoč, danes in pričakovano v prihodnje. Te strukture so nam pokazale, da se prebivalstvo stara, kar bo v prihodnje povzročilo veliko problemov, sploh na področju pokojnin. V prihodnjih letih bo torej prisoten porast starejšega prebivalstva, sedanje »baby-boom« generacije. Zaradi staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe bodo izdatki za pokojnine vedno večji, zato si vse države prizadevajo za vzdržnost pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Dolgoročne projekcije izdatkov, povezanih s staranjem, kažejo, da se bodo v prihodnje javni izdatki povečevali. Podrobno so predstavljeni trije pokojninski stebri in tipi pokojnin pri nas in v sosednji državi. Zaradi upadanja števila delovno aktivnih bodo države morale pristopiti k takšnim reformam, ki bodo izboljšale zaposlitvene možnosti starejših.
Ključne besede: pokojninski izdatki, vzdržnost pokojninskega sistema, pokojninski sistem, staranje prebivalstva
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (584,05 KB)

4.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstveni sistem
Anže Zagorc, 2019, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se bodo soočile mnoge države članice EU, med njimi tudi Slovenija. V slovenskem zdravstvenem sistemu velja načelo solidarnosti, učinkovitosti in kakovosti, kar pomeni, da je posamezniku omogočena ustrezna zdravstvena oskrba. Starajoče se prebivalstvo, nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in boljše zdravstvene storitve so razlogi, zaradi katerih bodo v zdravstvenem sistemu potrebne reforme. V želji po ohranjanju košarice zdravstvenih pravic v enakem obsegu bodo potrebni finančni ukrepi, saj je financiranje zdravstvene blagajne podvrženo močnim pritiskom. V kolikor ne bomo uspešni pri reformiranju zdravstvenega sistema, se bomo soočali s problemom kakovosti in učinkovitosti. Košarica pravic se bo zmanjševala, kar bo pomenilo več neposrednih plačil iz žepa, čeprav se takšen način plačevanja ob trenutnem stanju v državi ne priporoča.
Ključne besede: zdravstveni sistem, staranje prebivalstva, financiranje zdravstva, javni izdatki
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 477; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1016,74 KB)

5.
Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo
Lucija Zupančič, 2019, magistrsko delo

Opis: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva. Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Ključne besede: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 512; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Staranje prebivalstva in programi za omejitev rasti zdravstvenih izdatkov povezanih s staranjem v izbranih državah
Ines Unuk, 2019, magistrsko delo

Opis: Struktura prebivalstva se je in se še bo v EU močno spremenila, zaradi zmanjševanja rodnosti, podaljševanja pričakovane življenske dobe in migracij. Sprememba strukture prebivalstva bo vplivala na svetovno gospodarstvo, največji vpliv pa bo staranje prebivalstva imelo na pokojnine, izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Svetovna politika se bo morala v naslednjih desetletjih soočiti s gospodarskimi, proračunskimi in družbenimi izzivi. Skoraj vse države EU so že prepoznale potrebo po reševanju vpliva staranja na javne finance in socialne modele. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv staranja prebivalstva na izdatke za zdravstvo. V večini držav OECD je poraba za zdravje že prehitela gospodarsko rast. Številne projekcije kažejo da se bo poraba za zdravje še naprej srednjeročno in dolgoročno povečevala, kar pa lahko povzroči izzive fiskalne vzdržnosti nekaterih držav. Na povečevanje izdatkov za zdravstvo vplivajo nove tehnologije, demografske spremembe in institucionalne značilnosti zdravstvenih sistemov. Demografske spremembe zlasti staranje prebivalstva je pomemben dejavnik povečevanja izdatkov za zdravstvo. Starejša populacija potrebuje več zdravstvene oskrbe kot populacija v srednjih letih življenja. V magistrski nalogi smo si izbrali štiri države (Dansko, Italijo, Nizozemsko in Anglijo) za raziskavo programov ki jih države izvajajo za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja. Večina programov je osnovana na osnovi preventive, saj mnoge raziskave potrjujejo da se prav s preventivo da izboljšati način življenja do takšne mere, da smo v poznejših letih bolj vitalni in lahko brez pomoči, dlje časa skrbimo sami zase. Nekaj programov je usmerjenih v mentalno zdravje starejših ljudi, v teh programih starejšim pomagajo da se vključijo v skupnost, da se ne počutijo osamljene. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe starejših ljudi, in posledično zniževanje stroškov zdravljenja, so nekatere države investirale v programe, v katerih se je razvijala nova tehnologija za oskrbo starejših ljudi. S pomočjo nove tehnologije, ki se osredotoča predvsem na elektronsko komunikacijo, je mogoče paciente spremljati neposredno od doma. Kar pa omogoča prihranke pri številnih zdravstvenih storitvah kot je zmanjšanje števila ur v bolnišnični postelji, zmanjšanje obiskov pri fizioterapevtih in delovnih terapevtih. Prav tako pa se je zmanjšal obisk v družinskih in specialističnih ambulant. V magistrski nalogi smo ugotovili da je večina programov za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja prebivalstva, res usmerjena v preventivo, saj lahko danes naredimo največ za naše zdravje v poznejših letih.
Ključne besede: izdatki za zdravstvo, staranje prebivalstva, programi za omejitev stroškov staranja, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 406; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
Finančni vidik delovanja javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in na Hrvaškem
Amela Džafić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektuV delu diplomskega projekta sem predstavila osnovne vidike financiranja na področju javnega zdravstvenega sistema Slovenije in Hrvaške, njune izdatke in prejemke ter nekatere težave, s katerimi se sooča njuno javno zdravstvo. Financiranje zdravstvenega sistema pomeni zbiranje sredstev in njihovo razporejanje le teh na različne ravni zdravstvene dejavnosti. Ugotovitve, ki izhajajo iz raziskave dela diplomskega projekta, so, da na javno zdravstvo v veliki meri vplivajo izdatki, ki se nenehno povečujejo v obeh državah, hkrati pa na javno zdravstvo vplivajo tudi različne reforme, ki se izvajajo neuspešno. Obe državi se soočata s težavami v sistemu javnega zdravstva, kot so: dolge čakalne vrste, pomanjkanje denarja in posledično pomanjkanje izvajalcev zdravstvenih storitev. TežavaTežavo v zdravstvenem sistemu predstavljapredstavljata tudi zastarela oprema in premalo investicijskih vlaganj. V zadnjih nekaj letih se tako v Sloveniji kot Hrvaškina Hrvaškem pojavlja tudi trend, ki se imenuje staranje prebivalstva. Ta trend kaže na večanje deleža starejšega prebivalstva in manjšanje deleža mlajše populacije, kar negativno vpliva na javnofinančne izdatke, ki so najvišji na področju pokojnin, ki hkrati predstavljajo največji delež izdatkov in so povezani s staranjem.
Ključne besede: financiranje javnega zdravstva, izdatki v javnem zdravstvu, problemi na področju javnega zdravstva, vpliv demografskih sprememb na izdatke v zdravstvu.
Objavljeno: 04.06.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

8.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 849; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

9.
Davčni izdatki v sloveniji in državah članicah EU
Nikola Feguš, 2018, magistrsko delo

Opis: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Ključne besede: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 1220; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

10.
Analiza procesnih in podatkovnih zahtev za napovedovanje denarnih tokov z rešitvijo Pantheon za podjetja x
Melanija Tement, 2016, diplomsko delo

Opis: Za dobro poslovanje in obstoj vsako podjetje potrebuje dober pregled nad svojimi likvidnimi sredstvi. Za to potrebujejo podjetja dobro informacijsko podporo, ki jim to omogoča, ter pravilen in pravočasen način vnosa podatkov. V nalogi smo predstavili podjetje Varnost Inpod d. o. o. in program Datalab Pantheon, ki ga opazovano podjetje uporablja. Izvedli smo analizo poslovnih procesov in podatkovnih virov za knjiženje denarnih tokov. Iz teh podatkov smo nato poskušali podati predloge sprememb, da bi tako lahko že vnaprej napovedovali denarni tok. Podali smo tudi mnenje o izvedljivosti teh sprememb in oceno dodane vrednosti, ki bi jo predlagane spremembe doprinesle podjetju.
Ključne besede: denarni tok, Pantheon, napoved likvidnosti, način knjiženja, prejemki, izdatki, predlagane spremembe
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici