| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UMESTITEV ZAMENLJIVIH OBVEZNIC (COCO OBVEZNIC) V SLOVENSKO ZAKONODAJO
Sara Munda, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi finančna krize, ki je prizadela ves svet se večina podjetij in bank srečuje s krizo. Da podjetja in banke ne bi takoj potrebovala pomoči, si prizadevajo povečati osnovni kapital, a so omejeni zaradi zakonodaje. Zato so vedno bolj v trendu zamenljive obveznice, ki imetniku omogočajo zamenjavo iz dolžniškega kapitala v lastniškega. V Sloveniji je eden izmed problemov zakonodaja. O zamenljivih obveznicah se premalo govori in ker do krize njihova uporaba ni bila tako nujna, ni bilo potrebe po spreminjanju zakona. Poznavanje hibridnih vrednostnih papirjev in mešanih obveznic se mi za banke in podjetja zdi zelo pomembno. Ker je cilj vsakega podjetja in banke čim večji dobiček, v času krize pa obstoj na trgu, je poznavanje in uporaba finančnih instrumentov zelo pomembna. Vendar je potrebno tudi spremljati zakonodajo, če pride do kakšnih sprememb ali dopolnil v zakonu, ki bi omogočile lažjo izdajo ali poslovanje z zamenljivimi obveznicami.
Ključne besede: zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic, Zakon o gospodarskih družbah, izdajatelj, pogojno povečanje kapitala, delnice
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 948; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (797,59 KB)

2.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI BANK PRI UNOVČENJU IN IZDAJI BANČNIH GARANCIJ
Maja Vesenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Pravice in obveznosti bank pri izdaji in unovčenju bančne garancije obravnava posamezna vprašanja o bančnih garancijah. Obravnava predvsem vprašanja, ki so povezana z izdajateljem bančne garancije. V Sloveniji in tudi po svetu so to najpogosteje banke. Za raziskavo te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v banki in sem se pri delu pogosto srečala s problematiko bančnih garancij. V vrsti sporov v zvezi z bančnimi garancijami sem banko zastopala pred sodiščem. V nalogi primerjam bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Izbrala sem zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva zaradi neodvisnosti od temeljnega posla ali ker udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo sem izbrala pogodbeno bančno garancijo, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menične dolžnike, BPO (bančno obveznost plačila) in stand-by akreditiv. Vsako od zavarovanj sem v nalogi najprej predstavila, nato pa pojasnila, kdaj so pravice in obveznosti iz tega zavarovanja enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva so vsa izbrana zavarovanja zakonsko neurejena. Zato je v nalogi tudi opredeljeno, katera pravila se lahko za posamezno zavarovanje uporabijo. Podrobneje sem raziskala pravna pravila za neodvisne bančne garancije. V večini držav neodvisne bančne garancije niso posebej urejene v obligacijskih zakonih. Še nekaj let nazaj se je celo odpiralo vprašanje, ali obligacijska pravila dovoljujejo tako zavarovanje, kot je neodvisna bančna garancija. Slovenija ima že vrsto let urejeno neodvisno bančno garancijo, saj jo je uredil že Zakon o obligacijskih razmerjih. Ureditev iz Zakona o obligacijskih razmerji pa velja tudi po sprejemu Obligacijskega zakonika. Ta ureditev je zelo skromna. V poglavju o pravnih virih zato naloga pojasni, katera vprašanja so v zakonu urejena, saj to iz zakonskih določb ni očitno razvidno. V nalogi so nato predstavljena avtonomna pravila o bančnih garancijah. To so pravila Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza in pravila, ki jih je za Združene narode pripravil UNCITRAL – Konvencija Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancija in stand-by akreditivih. Podana je tudi ocena, ali naj Slovenija ratificira konvencijo. Z vprašanjem o uporabi pravnih pravil se v nalogi ukvarjam tudi v nadaljnjih poglavjih. Razmerje med naročnikom bančne garancije in banko opredelim kot mandatno razmerje, pri neupravičenem pozivu pa analiziram pogoje za uporabo splošnega instituta civilnega prava o zlorabi pravice. V nalogi sistemiziram neodvisne bančne garancije po dveh kriterijih. Posebej obravnavam bančne garancije, v katerih je kot edini pogoj, da banka izplača določen denarni znesek, določen pisni poziv upravičenca. Nato pa obravnavam bančne garancije, v katerih je poleg tega pogoja določen še poseben pogoj. Naloga pojasnjuje, kakšni pogoji so v bančni garanciji dovoljeni, da je to še vedno neodvisna bančna garancija. Bančne garancije so v nalogi sistemizirane tudi glede na to, kakšna je obveznost, za katero je le-ta izdana. Obravnavane so bančne garancije za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, odpravo napak in resnost ponudbe ter kontragarancije. V slovenski poslovni in sodni praksi so nejasna vprašanja glede pravic in obveznosti iz kontragarancije, kar je prav tako analizirano v nalogi. Naloga pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo izdajo poleg banke še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko le-ta zapusti sfero izdajatelja. Pojasnjuje tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. Naloga opredeli sestavine bančne garancije. Obravnavam vprašanja, ki se postavljajo ob pozivu za unovčitev. Pri vseh bančnih garancijah ne pride do unovčitve. Kadar pa upravičenec postavi zahtevo za unovčitev, (več)...
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, izdajatelj bančne garancije, pogoji v bančni garanciji, unovčitev bančne garancije, neupravičen poziv za unovčitev.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Odškodninska odgovornost za napačne informacije na trgu kapitala
Robert Vasa, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi predstavljam in analiziram določila §§ 37b,37c WpHG, s katerimi je nemški zakonodajalec uvedel specialno odškodninsko odgovornost za objavo neresnične notranje informacije oz. opustitev takojšnje objave notranje informacije. Odgovornost je v obeh primerih omejena samo na ad hoc objave. Odgovarja izključno izdajatelj finančnih instrumentov in sicer za naklep ali hudo malomarnost. Glede dokazovanja krivde je predvideno obrnjeno dokazno breme. Norme služijo zaščiti investitorjev, ki so zaupali v pravilno oblikovanje cen na trgu. Potencialni oškodovanci so vsi investitorji, ki so zaradi napačne oz. opuščene objave finančne instrumente kupili po previsoki ceni oz. jih prodali po prenizki ceni. Obvezno se zahteva transakcija, neaktivnih investitorjev norma ne ščiti. Povrniti jim je potrebno pozitivni pogodbeni interes, v obliki diferenčne škode. V Sloveniji je na tem področju pravna praznina. Urejena je specialna odgovornost za nepravilne ali nepopolne informacije v borznem prospektu. Ad hoc objava neresnične oziroma netočne informacije v slovenskem pravu ni neposredno sankcionirana, temveč samo posredno kot oblika tržne manipulacije. Sankcionira ATVP, ki lahko izreče globo. Zakonodaja ne predvideva posebnih pravil glede odškodninskih zahtevkov posameznih investitorjev z vidika kršitev ad hoc objav , ti so možni samo v povezavi s splošnimi pravili OZ.
Ključne besede: izdajatelj finančnih instrumentov, odškodninska odgovornost, ad hoc objava, notranja informacija, diferenčna škoda
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici