| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANCIRANJE INVESTICIJ V VAROVANA STANOVANJA
Mateja Finžgar, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje človeka je proces, ki poteka vse življenje. V razvitem svetu je že dlje časa značilno podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Proces staranja prebivalstva je predvsem v razvitejših državah tesno povezan z zniževanjem rodnosti in smrtnosti starejšega prebivalstva, kar vpliva na starostno strukturo prebivalstva. Dejstvo je, da se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara in da število starejših občanov, starih nad 65 let, narašča. Napovedi za prihodnost obetajo naraščanje povpraševanja po zagotovitvi sodobnejših nastanitvenih zmogljivosti za tiste prebivalce, ki sicer še ne potrebujejo domskega varstva, vendar ne morejo živeti povsem samostojno, saj potrebujejo nego ali delno pomoč druge osebe in prav temu so namenjena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Varovana stanovanja so namensko grajena stanovanja in tehnično prilagojena starejšim in funkcionalno oviranim ljudem. Namenjena so starejšim od 65 let, katerim starost in zdravstvene razmere dopuščajo razmeroma samostojno življenje ob manjši ali večji pomoči strokovnega osebja. Stanovalci so tako deležni socialne in zdravstvene oskrbe štiriindvajset ur dnevno čez vse leto. Praviloma se varovana stanovanja nahajajo v neposredni bližini domov za starejše, saj je v teh domovih praviloma prisotna tudi socialno-zdravstvena služba, ki skrbi za socialno oskrbo in nego oskrbovanca. Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanji po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko in da povpraševanje presega ponudbo tovrstnih stanovanj. Pri gradnji varovanih stanovanj je pomembno dobro poznavanje vseh temeljnih komponent izvedbe investicijskega projekta z oblikovanjem ustreznega predloga finančne konstrukcije, ki naj bi vseboval stvarno napoved gibanja denarnih tokov v obdobju financiranja investicije in v obdobju njenega odplačevanja. Rentabilnost naložbe lahko opredelimo z izračunom nekaterih pomembnejših kazalnikov učinka naložbe z upoštevanjem razmerja med donosom in vloženimi sredstvi, hkrati pa je treba upoštevati še stroške financiranja in rentabilnost lastnih virov financiranja z namenom določitve take ekonomske cene za kvadratni meter stanovanja, ki bo sprejemljiva tako za najemnika kot za samega investitorja, ki stremi k zapolnitvi vseh razpoložljivih zmogljivosti. Odločitev o investiciji je ena najpomembnejših poslovnih odločitev za vsakega investitorja. Investitor se danes odloča o višini vložka potrebnih denarnih sredstev s ciljem maksimiziranja koristnosti v prihodnosti. Za analizo učinkovitosti investicijskega projekta moramo zato izbrati takšna merila, ki so usklajena s standardi, normativi in predvidenimi stroški naložbe in hkrati omogočajo izbiro najdonosnejše naložbe med različnimi možnostmi. V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti projekta se tako običajno uporablja delitev na statične in dinamične metode. Pri obeh pristopih se za oceno uporablja določena metodologija, s tem da statične metode ne upoštevajo časovne komponente, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri trajanju investicije in ocenjevanju donosnosti naložbe. Pri financiranju investicij se lahko potencialni investitorji odločijo bodisi za projektno oziroma zunajbilančno financiranje bodisi izberejo katero od drugih oblik financiranja investicijskih projektov (leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje). Po drugi strani glavne vire financiranja investicijskih projektov med drugim predstavljajo tako komercialne banke in rizični kapital kot izdaja obveznic na domačem ali mednarodnih trgih kapitala. Na področju gradnje oskrbovanih stanovanj imata pomembno vlogo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je bil leta 1991 ustanovljen z namenom izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj, ter Nepremičninski sklad Republike Slovenije, ki sofinancira pridobivanje varovanih stanovanj za starejše na način, da daje dogoročna p
Ključne besede: Staranje prebivalstva, vzroki in posledice staranja prebivalstva, institucionalna mreža storitev za starejše občane, varovana stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Nepremičninski sklad Republike Slovenije, predlog finančne konstrukcije, ocena učinkovitosti investicijskega projekta, statične metode, dinamične metode, projektno financiranje, javno in zasebno partnerstvo, leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje, komercialne banke, izdaja obveznic, rizični kapital.  
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2774; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
PREDNOSTI IN NEVARNOSTI PRI IZDAJI OBVEZNIC POSLOVNIH BANK TER NJIHOV VPLIV NA BONITETO IN KAPITAL BANKE
Marjan Godinić, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Ključne besede: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1404; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
SPREMEMBE NA TRGU DRŽAVNIH OBVEZNIC PO VSTOPU SLOVENIJE V EMU
Gregor Juteršek, 2011, magistrsko delo

Opis: Republika Slovenija je pred prevzemom evra izdajala državne obveznice predvsem na domačem trgu na avkcijski način. Na primarnem in sekundarnem trgu državnih vrednostnih papirjev so do vključno leta 2006, kot udeleženci primarnega trga oziroma primarni vpisniki ter kot uradni vzdrževalci sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev, neposredno sodelovale le domače finančne institucije. Trgovanje na sekundarnem trgu je sprva potekalo preko organiziranega trga Ljubljanke borze, kasneje pa preko posebnega segmenta TUVL. Likvidnost na sekundarnem trgu je bila slaba. Po vstopu Slovenije v EMU je bil med strateškimi cilji njenega zadolževanja vključen tudi cilj širjenja investitorske baze na integriranem trgu državnih obveznic v evroobmočju, gradnje krivulje donosnosti ter pospeševanja sekundarne likvidnosti državnih obveznic. Za dosego teh ciljev je sindicirani način izdajanja obveznic nadomestil avkcijskega, v skupino primarnih vpisnikov so bile vključene tudi tuje finančne institucije in ustanovljena je bila nova elektronska trgovalna platforma MTS Slovenija.
Ključne besede: EMU, trg državnih obveznic, avkcije, sindicirana izdaja, TUVL, MTS Slovenija, krivulja donosnosti.
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 2123; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
UMESTITEV ZAMENLJIVIH OBVEZNIC (COCO OBVEZNIC) V SLOVENSKO ZAKONODAJO
Sara Munda, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi finančna krize, ki je prizadela ves svet se večina podjetij in bank srečuje s krizo. Da podjetja in banke ne bi takoj potrebovala pomoči, si prizadevajo povečati osnovni kapital, a so omejeni zaradi zakonodaje. Zato so vedno bolj v trendu zamenljive obveznice, ki imetniku omogočajo zamenjavo iz dolžniškega kapitala v lastniškega. V Sloveniji je eden izmed problemov zakonodaja. O zamenljivih obveznicah se premalo govori in ker do krize njihova uporaba ni bila tako nujna, ni bilo potrebe po spreminjanju zakona. Poznavanje hibridnih vrednostnih papirjev in mešanih obveznic se mi za banke in podjetja zdi zelo pomembno. Ker je cilj vsakega podjetja in banke čim večji dobiček, v času krize pa obstoj na trgu, je poznavanje in uporaba finančnih instrumentov zelo pomembna. Vendar je potrebno tudi spremljati zakonodajo, če pride do kakšnih sprememb ali dopolnil v zakonu, ki bi omogočile lažjo izdajo ali poslovanje z zamenljivimi obveznicami.
Ključne besede: zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic, Zakon o gospodarskih družbah, izdajatelj, pogojno povečanje kapitala, delnice
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1145; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (797,59 KB)

5.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Ključne besede: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 713; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici